Franja

contrīstō -āre -āvī -ātum (cum in trīstis)

1. pomračiti (pomračevati), potemniti (potemnjevati): inversum contristat Aquarius annum H. nastop deževnega letnega časa omrači … , Auster … pluvio contristat frigore caelum V., calores sulphure c. Plin., vites caloribus contristantur Col. dobijo … slab videz.

2. pren. dušo komu omračiti (omračevati), mračiti, koga (u)žaliti, (u)žalostiti: contristavit haec sententia Balbum Cornelium Caelius in Ci. ep., pars, quae solet … contristare Sen. ph.; med. contristari (u)žalostiti se nad čim: numquam c., c. ob scelera Ph.; (o živalih): apes saepius iniuriā contristatae Col.

convena -ae, m f (convenīre) sestajajoč(a) se, shajajoč(a) se, stekajoč(a) se: qui amantīs unā inter se facerem convenas Pl. da se sestajata zaljubljenca, c. undique multitudo Amm.; večinoma kot subst. pl. convenae -ārum, m prišleki, zbranci, pribežniki, begunci, z vseh strani privrelo ljudstvo: pastores et convenas congregare Ci., Romani convenae olim sine patria, parentibus S. fr., maiores nostri, convenae pastoresque L., illa pastorum convenarumque plebs, transfuga ex suis populis L. — Kot nom. propr. Convenae -ārum, m Konven(c)i, „Zbranci“, ljudstvo v Akvitaniji ob vznožju Pirenejev in obeh bregovih reke Garumne. Sprva je prebivalo v gozdovih in razgrajalo po okolici; na Pompejevo povelje pa se je moralo združiti v občino, mesto (zdaj St. Bertrand-de-Cominges): Plin., Hier.

conventus -ūs, m (convenīre)

I.

1. shajanje, stekanje, zbiranje: festos dies agunt celeberrimo virorum mulierumque conventu Ci. ob … shajanju, conventu totius Graeciae Cu.; met. shod, zbor, skrivni shod (zbor), krog, družba, društvo: Vitr., Q., Suet. idr., comitum Ter., contio conventusque civium Ci., erat conventus hominum maximus Ci., rex maximo conventu Syracusis in foro clamare coepit Ci., quaesivi a Catilina, in nocturno conventu apud M. Laecam fuisset necne Ci., Roma est civitas ex conventu nationum constituta Q. Ci., c. militum C., a conventu se remotum domi tenere N., Romae per omnīs locos et conventus de facto consulis agitari S., conventum dimittere S., natumque unaque Sibyllam conventūs trahit in Medios (Anchises) V.

2. occ.
a) α) zvezni shod (zbor), zvezni sestanek, kongres, nárok: cum in conventum Arcadum venisset N., coram frequentissimo legationum conventu N., c. Archaici concilii (po drugih consilii) L., edicere in certam diem conventum omnium sociarum civitatium legationibus L., Aegium conventum gentis indicere L., conventum ibi Euboicarum civitatium habuit L., rarus duabus tribusve civitatibus ad propulsandum commune periculum conventus T., veluti conventum terrarum orbis agere Iust. svetovni kongres. β) okrožni shod, okrožni zbor, sodni zbor, deželni zbor (dolžnost prokonzulov in propretorjev je bila pozimi v določenih mestih rimskih provinc prirejati sodne dneve): Plin. iun., Suet., G., conventum habere L. ali conventum agere Ci. ali conventūs agere (imeti) C., L., conventibus Galliae citerioris peractis C. ko je bil opravil sodne zbore, ridetur ab omni conventu H.; met. sodni okraj, sodni okoliš: Plin., homo ex illo conventu deterrimus Ci., cum celeriter omnes conventus percucurrisset Hirt. γ) združba (občestvo) rimskih državljanov, rimska občina v provinci: Auct. b. Alx., Iuv., c. Syracusanus, Capuae Ci., c. firmi atque magni Ci., eius conventus cives Romani, c. Campaniae, Cordubae C., conventum Salonis cum neque pollicitationibus neque denuntiatione periculi permovere posset C.; popolnoma: conventus civium Romanorum Ci., C.
b) α) (o bitjih) shod (shajanje) k spoju, spolni odnos, telesna združitev: ex conventu Iovis inseminati Arn. β) (o stvareh) spajanje, stikanje: non ex ullorum conventu conciliata Lucr. (o atomih), c. duarum stellarum Sen. ph. —

II. pren. dogovor, domenek, pogodba: Corn., in quo (fundo) ex conventu vim fieri oportebat Ci.

converberō -āre -āvī -ātum močno (silno, hudo) biti (bijem) kaj, ob kaj, zbi(ja)ti, razbi(ja)ti kaj: os suum Cu., faciem Plin., faciem alicuius manusque et latera Ap., caput (suum) Suet.; pren.: vitia Sen. ph. pokoriti.

convīcium -iī, n (cum in vōx, vocāre)

1. kričanje, vpitje vsevprek, krik, prerekanje, ravs in kavs, hrup: Pl., Ter., Aus., is, qui antea cantorum convicio contiones celebrare suas solebat, cantorum ipsorum vocibus eiciebatur Ci., erant autem convivia … cum maximo clamore atque convicio Ci., locus, ubi … aures convicio defessae conquiescant Ci.; pesn.: c. ranarum Ph. ali querulae convicia ranae Col. poet. kvakanje, regljanje.

2. occ.
a) zavračilo, zavrnitev, ukor, grajalni klic, graja, glasni ugovor, glasno očitanje, skrbna posvaritev: Plin., Q., Iust., hesternum c. Icilii L., grave Ci., os tuum ferreum senatūs convicio verberari noluisti Ci., qui (comoedus) posteaquam e scaena non modo sibilis, sed etiam convicio explodebatur Ci., orationis flumine reprehensoris convicia diluuntur Ci. očitki, urgebor iam omnium vestrum convicio Ci. takoj me boste obdelovali z očitki, Marcellus perterritus conviciis a sua sententia discessit C., alicui convicium facere Pl., Ci., Plin. iun. (po)očitati komu, posvariti (posvarjati) ga, alicui c. maximum facere, ut ne … Ci. koga hudo ošteti (hoteč zabraniti), da ne bi … , alicui magnum c. fit cuncto a senatu Ci. ep. kdo dobi hud ukor od … , cicada acerbum noctuae convicium faciebat Ph.; (o stvareh): Val. Max., cum convicio aurium extorta mihi veritas esset Ci., verberavi te cogitationis tacito dumtaxat convicio Ci.; met. = predmet očitanja, predmet graje: convicium tot me annos iam se pascere Pl. (o izprijenem sinu) glasen očitek.
b) očitanje, psovka, psovanje, sramotitev, sramotilna beseda, sramotilni govor, zbadljivka, zbadljiva beseda, zabavljica, porogljiv klic, zasmehovalen klic: dicere alicui convicium Pl., O., convicia iacĕre, convicia rustica fundere O., tulit ad matrem Epaphi convicia O., Fufium clamore et conviciis et sibilis consectantur Ci. ep., omnes convicio Lentuli correpti C., tum pueri nautis, pueris convicia nautae ingerere H. so obsipavali s psovkami, Praenestinus … regerit convicia H. se odzove psovkam, odvrne s psovkami, facere alicui convicium Sen. ph. (o)zmerjati koga, (o)psovati ga, Caligulam (priimek „Kaligula“) convicium et probrum iudicare Sen. ph., transire a conviciis ac probris ad tela et manus T., convicia festa zabavljive pesmi (vojakov ob zmagoslavju): Mart., (dečkov pri svatovščinah): Lucan., Sen. tr.; (o stvareh): cave, ne eosdem illos libellos … convicio scazontes extorqueant Plin. iun.; met. kričavka: nemorum convicia, picae O.

convincō -ere -vīcī -victum

1. (zmagovito = nespodbitno, neovrgljivo) z dokazi premagati koga, dokaz(ov)ati, spodbi(ja)ti, ovreči kaj: quid taces? convincam, si negas Ci., testem bene convicit Ci., c. adversarium aliquem, errores, falsa Ci., haec poëtarum et pictorum portenta Ci. njihovo ničnost razkri(va)ti, Aristonis iam fracta et convicta secta Ci., voluptas (ničnost slasti) superiore libro convicta Ci., falsum veris rebus convincere Lucr.

2. occ. (v javnem življenju ali pred sodiščem) komu dokaz(ov)ati (krivdo), na sled priti komu; abs.: eum mores ipsius ac vita convincerent Ci., reprehensus, convictus fractusque discessit Ci., non est tam grave argumentum, si fatetur, quam si convincitur Q., ad convincendum eum conisi T.; z abl. instrumenti: quo teste me convincas? an chirographo? Ci., certis litteris, testibus auctoritatibusque convinci Ci., convictus multis avaritiae criminibus, iudicio turpi convictus, conscientiā convictus Ci., istius vita tot vitiis flagitiisque convicta Ci. obkladen s toliko dokazanimi … , convictus veris L. obsojen z dokazom resnice; z de: qui et convicti et condemnati falsis de pugnis sient Pl.; z in in abl.: convictus in hoc scelere Ci., convictus in aliquo scelere servus Sen. ph., convinci in crimine incendii T., homo convictus vulgo in mendaciis Gell. pravi slepar, slepar stare šole; z gen.: Corn., Suet., Eutr., haec duo levitatis et infirmitatis plerosque convincunt Ci., in convictos maleficii servos supplicia instituere Ci., homines tanti facinoris convicti S., Cominium, … probrosi in se carminis convictum, Caesar precibus fratris … concessit T.; z inf. ali ACI: Suet., Icti., qui pro Perseo adversus Romanos dixisse quid aut fecisse convincerentur L., multa avare ac superbe fecisse convictus Cu., convictus pecuniam ob rem iudicandam cepisse T., cum … indicio T. Volturci … convicti confessique sint caedem, incendia aliaque se foeda atque crudelia facinora in civīs patriamque paravisse S.

3. (kot resnično) dokaz(ov)ati, z dokazi potrditi (potrjati), izkaz(ov)ati, izprič(ev)ati, obrazložiti, preprič(ev)ati o čem: Lucr., Q., convictis virorum bonorum testimoniis Ci., mitto, quod possessa (praedia) per vim, mitto, quod convicta ab Apollonidensibus Ci. da so to (namreč nasilno zasedbo posestev) neovrgljivo dokazali Apolodijcem, convictus furor O., quod (katera točka obsodbe) neque convictum noxae reo neque defensum absolutioni erat T.; quod apud patres convictum T.; z abl. instrumenti: volo inauditum facinus ipsius, qui id commisit, voce convinci Ci., argumentis peccata convinci Ci., aliquo facinore comperto avaritiam esse convictam C., c. factum congregatione argumentorum Q.; z ACI: ut Stoicos nihil de dis explicare convinceret Ci., cum eum ne liberum quidem esse ratio et veritas ipsa convincat Ci., nisi ea non esse facta convicerimus Q.

convīvium -iī, n (convīvere) „skupno življenje“, le

1. occ. = συμπόσιον, pojedina, gostija, popivka: bene maiores nostri accubationem epularem amicorum, quia vitae coniunctionem haberet, convivium nominaverunt Ci., omnia cenarum conviviorumque genera Ci., convivia, commissationes, cantus, symphoniae Ci., convivia commissationesque L., convivia et epulae T., iam accubare in convivio N., adhibere aliquem in convivium Ci., N. ali convivio L., mediisque parant convivia tectis V., multa inprimis hilarans convivia Baccho V. pojedine ob žrtvovanju, žrtve (enalaga), nos convivia, nos proelia virginum … cantamus vacui H., sed nimis arta premunt olidae convivia caprae H. kjer sedijo gostje (pre)tesno drug ob drugem.

2. met. gostje za mizo, omizna družba, omizje: Petr., Stat., nequitiam vinosa tuam convivia narrant (= nequitia tua narratur in vinosis conviviis) O., familias nuper interemēre et tota convivia (fungi suilli) Plin.

Coōs -ī ali Cōs, gen., acc. in abl. Cō, klas. le Cous -ī, f (Κόως, Κῶς, zdaj Kos, tur. Istanköi, Stanko = εἰς τὰν Κῶ) Kos, gen. Kosa,

1. dorski otok v Sporadih ob karski obali (z istoimenskim mestom, roj. krajem slovitega zdravnika Hipokrata in elegika Filete [Philētās]), znan po vinu, škrlatu in svili: Ci. ep., L., Cu., Q., T. idr. Od tod adj. Cōus 3 (Κῷος) koški, s (iz) Kosa: Lucan., vinum Ca., uva, amphorae Plin., insula Varr., Venus Ci. (Apelova Anadiomena, ki je stala v Eskulapovem svetišču v mestu Kosu), od tod artifex Cous (= Apelles, ki pa ni bil Košan) O.; Coa quinqueremis L., Cous poëta O. = Cous Philetas Pr., femina Tib., Coa vestis Tib., Pr. tunika iz (prosojne) svilene tančice = Coae textura Minervae Pr., Coae purpureae H., conchylia Coa Iuv., faecula Coa H. zdravilna sol iz koškega vina, senior Cous (= Hippocrates) Marc. Kot subst.
a) Cōum -ī, n (sc. vinum) koško vino, kosovec: Pers., albo non sine Coo (= τὸλευκόκῳον) H.
b) Cōī -ōrum, m Košani, preb. Kosa: Ci.
c) Cōa -ōrum, n (Κῷα ἱμάτια) koška oblačila (iz prosojne tančice): Cois tibi paene videre est ut nudam H., sive erit in Cois, Coa decere puta O.

2. v obl. Coōs, mesto na otoku Kalimni: Plin.

cop¹ [kɔp] samostalnik
šop; greben; motovilo, navitek
sleng stražnik

a fair cop zasačenje ob samem dejanju

Coptos -ī, f (Κοπτός aliΚοπτώ) Kopt, mesto v gornjem Egiptu ob Nilu: Plin., Iuv., Amm., Vop. (tu se dobi acc. Copten). Od tod adj.

1. Coptis -idis, f (Κοπτίς) kopška: arena Plin.

2. Coptītēs -ae, m (Κοπτίτης) kopški: nomos (z glavnim mestom Koptom) Plin.

3. Copticus 3 koptovski = egiptovski: adyta Ap.

coq [kɔk] masculin petelin; samec; petelin na strehi; (ladijski) kuhar

coq de bruyère divji petelin
coq de combat petelin za petelinji dvoboj
coq faisan fazan samec
coq gaulois galski petelin (francoski narodni simbol)
coq d'Inde puran
coq de marais leščarka
coq du village (figuré) edini moški v ženski družbi; od žensk občudovan moški
au chant du coq ob petelinjem petju
combat masculin de coq petelinji boj
maître-coq glavni kuhar
fier comme un coq ošaben ko pav
poids masculin coq (boksanje) petelinja kategorija boksarjev (52-53 kg)
rouge comme un coq rdeč ko kuhan rak
avoir des jambes de coq (figuré) imeti noge kot vrabec, suhe noge
être heureux comme un coq en pâte živeti v obilju, biti razvajen
faire des coqs ne nehati s pripovedovanjem, vedno kaj novega vedeti

Coracēsium -iī, n Koracezij, mesto ob kilikijsko-pamfilijski meji: L., Plin.; v isti pokrajini mons Coracēsius Koracezijska gora: Plin.

Corallī -ōrum, m (Κόραλλοι) Koralci, ljudstvo v Dolnji Meziji ob ustju Donave: O.

Corbiō -ōnis Korbion,

1. kot masc. rimski priimek, poseb. Hortensius Corbio Hortenzij Korbion, vnuk slovitega govornika Kvinta Hortenzija Hortala: Val. Max.

2. kot fem.
a) ekvovsko mesto blizu Anagnije ob severni strani Algida: L.
b) svesetansko mesto v tarakonski Hispaniji pri današnji Bergi (Berga): L.

Corcȳra -ae, f (Κόρκῡρα, Κέρκῡρα) Korkira,

1. otok v Jonskem morju (zdaj Kérkira), Krf: Ci. ep., C., N., L. idr. Od tod adj. Corcȳraeus 3 (Κορκυραῖος) korkirski, s Korkire: epistula Ci. ep. pisano s Korkire, bellum N. s Korkiro, rex (= Alcinous) Mart., Corcyraeus (= Alcinoi) hortus Mart. Kot subst. Corcȳraeī -ōrum, m Korkirci, preb. Korkire: Ci. ep., N., L.; v sg.: te Corcyraeum Cressia turba putet O.

2. otoček ob ilirski obali, imenovan zaradi gostih gozdov Nigra aliΜέλαινα, Črna Korkira, Korčula: Mel., Plin.

Corduba -ae, f Korduba (zdaj Córdova, tudi Cordova), veliko in slovito mesto v betski Hispaniji ob Betisu, roj. kraj starejšega in mlajšega Seneke in pesnika Lukana: Ci., C. idr. Od tod adj. Cordubēnsis -e kordubski, iz Kordube, v Kordubi: Auct. b. Alx., Plin.; subst. Cordubēnsēs -ium, m Kordubci, preb. Kordube: Auct. b. Alx.

Corinthus, star. Corintus, -ī, f (Κόρινϑος) Korint, slovito trgovsko mesto ob Istmu, znano po razuzdanem življenju prebivalcev: Ci., L., O. idr., bimarisve Corinthi moenia H.; nom. Corinthos: O., acc. Corinthon: O., Mart.; preg.: non cuivis homini contingit adire Corinthum H. (gr.: οὐ παντὸς ἀνδρὸς ἐς Κόρινϑον ἔσϑ' ὁ πλοῦς) = ne posreči se vsakomur dospeti do zaželenega cilja; met.: captiva Corinthus H. plen vsega Korinta = v vsem Korintu nagrabljeni bronasti kipi. Od tod

I. adj.

1. Corinthius 3 (Κορίνϑιος) korintski: bellum N., ager Ci., aes Ci., Plin., Q. korintski bron (starodavnikom zelo priljubljena zlitina iz zlata, srebra in bakra, iz katere so v Korintu ulivali razne umetnine: posode, kipe idr.), — od tod vasa Corinthia Ci., Suet., Icti., suppelex Cor., opus Cor. Ci.; sinus Cor. L. (zdaj Korinthiakós Kólopos, sl. Korintski zaliv), civis Vitr., columnae Vitr., Plin. v korintskem slogu zgrajeni, tako tudi capitula Cor. Vitr. Kot subst.
a) Corinthia -ae, f „korintka“, neka rastlina: Plin.
b) Corinthiī -ōrum, m Korintčani, preb. Korinta: Ci. idr.
c) Corinthia -ōrum, n umetnine (poseb. posode) iz korintskega brona: Ci., Plin., Suet., Mart.

2. Corintheus 3, vulg. Corinthius: Isid.; kot subst. Corinthea -ōrum, n korintsko posodje: Petr.

3. Corinthiacus 3 (Κορινϑιακός) korintski: sinus L., Plin., pontus O., Cenchreae O.

4. Corinthiēnsis -e korintski: Cor. fons Pirena Pl., litus T. —

II. subst. Corinthiārius -iī, m ulivalec umetnin iz korintskega brona, vzdevek Avgustu, ki je ljubil take umetnine: Auctor ignotus ap. Suet.

Cornēlius 3 Kornelij(ev), ime enega najznamenitejših rimskih rodov, ki mu pripadajo številne rodbine: patricijske (Cethegi, Dolabellae, Lentuli, Maluginenses, Rufi, Scipiones, Sullae) in plebejske (Balbi, Cinnae, Mammulae, Merulae idr.). Najbolj znani so:

1. P. Cornelius Scipio Publij Kornelij Scipion, konzul l. 218, premagan od Hanibala ob Ticinu, padel l. 212 v Hispaniji: L.

2. njegov sin P. Corn. Scipio Africanus maior Scipion Afričan (Afriški) starejši, v znanostih izobražen mož in nadarjen govornik, konzul l. 205, izvrsten vojskovodja, ki je premagal Kartažane v Hispaniji in l. 202 Hanibala pri Zami v Afriki (od tod častni vzdevek Africanus); pozneje legat svojemu bratu Luciju Korn. Scipionu, umrl l. 183: Ci., L. idr. Apel. Āfricānī možje, kakršen je bil Korn. Scipion Afričan starejši: Ci.

3. njegov brat L. Corn. Scipio Asiaticus Lucij Korn. Scipio Aziatik (Azijski) je l. 190 premagal Antioha pri Magneziji v Aziji (od tod častni vzdevek Asiaticus): Ci., L.

4. P. Corn. Scipio Aemilianus Africanus minor Numantīnus P. Korn. Scipion Emilijan Afričan mlajši Numantijski, roj. l. 185 kot drugi sin Lucija Emilija Pavla, posinovljen od Scipiona Afričana starejšega, eden najbolj blagih in tako v znanostih kakor v umetnostih izvedenih mož v času rimske demokracije, hraber vojak in izvrsten vojskovodja; 17 let star se je l. 168 junaško bojeval pri Pidni na strani svojega očeta, l. 146 je osvojil Kartagino in l. 133 Numancijo (zato Africanus in Numantinus). Dasi je bil v svaštvu z Grakhoma, je vendarle nasprotoval njunim nameram in ko je l. 129 nenadoma umrl, so imeli voditelje ljudske stranke (poseb. Papirija Karbona) za njegove morilce: Ci. idr.

5. P. Corn. Scipio Nasīca P. Korn. Scipion Nazika je l. 204 pripeljal v Rim kip „velike matere“ (Magna mater); l. 193 se je bojeval v Hispaniji; konzul l. 191: L.

6. P. Corn. Scipio Nasīca Corculum (gl. corculum) P. Korn. Scip. Naz. Korkul (Razboriti), zet starejšega Scipiona Afričana, se je l. 168 boril pri Pidni in kot konzul l. 155 podjarmil Dalmatince: L. epit., Aur.

7. P. Corn. Scipio Nasīca Serāpiō(n) (gl. Serāpiō[n]) P. Korn. Scip. Naz. Serapion, konzul l. 138, kot nasprotnik Grakhov je vodil ljudstvo zoper Tiberija Grakha, ki je pri tem padel: Ci. ep., L. epit., Val. Max.

8. Cornelia Kornelija,
a) najmlajša hči Scipiona Afričana starejšega, poročena s Tiberijem Sempronijem Grakhom, mati Grakhov: Ci, Q.
b) hči starejšega Lucija Kornelija Cine, Cezarjeva žena in Julijina mati, umrla l. 68: Suet.

9. L. Corn. Sulla, Faustus Corn. sulla in P. Corn. Sulla, gl. Sulla.

10. Corn. Nepōs, gl. nepōs. — Pl. Scipiones Scipioni: Ci. — Kot adj. Cornēlius 3 Kornelijev: leges Ci. idr. Kornelijevi zakoni (v obilnem številu sproženi od raznih Kornelijev, poseb. od Lucija Kornelija Sule), Forum Cornelium ali Cornelii Ci., Plin., gl. forum. — Od tod adj. Cornēliānus 3 Kornelijev: Castra Cornēliāna ali Cornēlia, gl. castrum; kot subst. Cornēliāna -ae (sc. oratio), f govor za Kornelija, ki ga je imel Ci. za nekega Gaja Kornelija ter ga je pozneje obdelal in izdal v dveh govorih: nostra in Corneliana, in Corneliana secunda Ci., in Corneliana prima M.

corōna -ae, f (gr. κορώνη; prim. curvus, sl. krona, nem. Krone)

1. venec iz cvetk, vejic ali kovine, tudi krona: quid hoc … est clarius, quam omnes Segestae matronas et virgines convenisse, complesse (Dianam) coronis et floribus … ? Ci., c. laurea Ci., myrtea Val. Max., pinea Plin., quercea T., quernea Suet., spicea Lact. (Kristusova) trnova krona, aurea Corn., Ci., N., L., c. modici circuli L.; starodavniki so se ob slovesnih (veselih in resnih) priložnostih: pri pojedinah, žrtvovanju, radi venčali, venčali pa so tudi mrtvece, darilna živinčeta, hiše, ladje, kipe, mešalne vrče in čaše (pri pojedinah) idr. ter dajali vence kot častno darilo oz. bojno nagrado prijateljem, ljubicam, hrabrim vojakom, pesnikom in (zlate) kraljem in zmagoslavnim vojskovodjem: redimitus coronis (pri pojedinah), redimire frontem coronā Mart., ludis circensibus coronā laureā uti Vell., ne longae coronae nec acerrae praetereantur (namreč pri mrtvecu) Ci., sternere vicos floribus coronisque ali totum iter floribus coronisque consternere Cu., coronam imponere statuae Stat. ali alicui Ci., corona virtute parta Ci., aliquem coronā donare Ci., coronis laureis taeniisque donare N., huic (Thrasybulo) pro tantis meritis honoris corona a populo data est, facta duabus virgulis oleagineis N., c. victrix (= victoriae) Lact.; pesn.: regni corona (= diadema) V.; kot nagrada za junaška dejanja je veljala c. castrensis, civica, muralis, navalis, obsidionalis Pl., Ci. idr.; pesn. pren. (o pesniški slavi, o pesniškem proslavljanju): corona perenni fronde Lucr. = neminljiva pesniška slava, insignem suo capiti petere coronam Lucr., necte flores, necte meo Lamiae coronam H. spleti mojemu Lamiji cvetke v venec = proslavljaj ga v pesmi, audi, … qua re sibi nectat uterque coronam H. se drug drugega poveličujeta; podobno: corona fidei Cypr., Lact. ali samo corona Lact. mučeniška krona. Reklo: aliquem sub coronā vendere C., L., Fl., Iust. koga kot vojnega ujetnika (v sužnost) prodati, v pass. sub coronā vēnīre L. ali venundari T. kot vojni ujetnik proda(ja)ti se (take ujetnike so namreč pri prodaji venčali kakor darilna živinčeta pri žrtvovanju; prim.: mancipia iure belli capta coronis induta vēnībant et ideo dicebantur „sub corona“ vēnīre Caelius Sabinus ap. Gell.); tako tudi: sub corona emere Varr. kot vojnega ujetnika kupiti.

2. pren.
a) arhit. venčna letva, venci, napušč, okrajek, opas: Vitr., Plin.
b) okrajek ali obrobek zidu: angusta muri corona erat Cu.
c) vzvišen rob pri njivah kot razmejilo, obmet, obmejek, mejni rob: Ca.
č) c. montium krogasto pogorje: Plin.
d) kosmati venec (svitek) nad konjskim kopitom: Col., P. Veg.
e) krog, obstret, sij okrog sonca: Sen. ph.
f) (o ljudeh) krog = množica, tolpa, zbor, skupina, družba, poseb. krog (množica) poslušalcev, poslušalci, slušateljstvo: Plin. iun., Suet., armatorum coronā senatus saeptus est Ci., non enim coronā consessus vester (= iudicum) cinctus est, ut solebat Ci., tibi ipsi pro te erit maximā coronā causa dicenda Ci., scis, quo clamore coronae proelia sustineas campestria H., ne spissae risum tollant impune coronae H., risi nescio quem … e corona Cat., vulgi stante coronā O., nulli non agentium parata vulgi corona est Q.; occ. (voj.) vojaške čete, ki s sovražnimi ali obrambnimi nameni obkrožajo (obkoljujejo) kak kraj, obsedna črta, obseda: totum corpus (po drugih opus) coronā militum cingere C., coronā cinxit urbem L., Fabius Vibulanus coronā primum vallum defendit L., urbem coronā circumdare L., non coronā, sed operibus urbem oppugnare L., muros coronā circumdari iussit Cu., urbem coronā capere Cu.
g) corona bubula bot. velika šatrajka: Ap. h.
h) corōna ali Corōna ozvezdje (Severna) Krona: Ci. (Arat,), Col., specie remanente coronae O., po mitu med zvezde uvrščena Ariadnina krona (gl. Ariadnē) in od tod imenovana Gnosia stella Coronae V. ali Cressa Corona O.

Corōnē -ēs, f (Κορώνη) Korona, mesto v Meseniji ob Mesenijskem zalivu (zdaj Koróni): L., Plin. Od tod adj. Corōnaeus 3 (Κορωναῖος) koronski: sinus Plin.