dróbec bit, fragment, scrap; splinter
niti dróbca ne not a scrap
sestoječ se iz dróbcev fragmetal
kostni dróbec splinter of bone
bombni dróbec bomb splinter
varen pred dróbci granat, bomb splinter proof
dróbci pl smithereens pl, streti v dróbce to smash to smithereens
razbiti (se) na dróbce to splinter
razbiti se na tisoč dróbcev to be smashed to smithereens
Zadetki iskanja
- dróbec (petit) morceau moški spol , fragment moški spol , bribe ženski spol , parcelle ženski spol , débris moški spol , miette ženski spol , éclat moški spol , fraction ženski spol
po, v drobcih par petits morceaux, par bribes - drobencljati glagol
1. (fizično premikati se) ▸ tipeg, lépdegél
Ozrl se je po stavbah in učencih, ki so drobencljali okoli. ▸ Körbenézett az épületeken és a körülötte tipegő tanulókon.
Sredi dopoldneva sta spila kavo v topli kavarnici in opazovala mimoidoče drobencljati skozi mraz. ▸ A délelőtt közepén kávét ittak egy apró, szívélyes kávézóban, és figyelték, hogyan tipegnek a járókelők a fagyban.
2. lahko izraža negativen odnos (o delovanju, aktivnosti) ▸ tipeg, lépdegél
In bi takole družno vsi skupaj drobencljali referendumu zmagovito naproti, če ga ne bi še bolj lomili ravno - zagovorniki. ▸ És így mindnyájan közösen tipegtünk volna a győztes népszavazás felé, ha nem éppen annak szószólói baltázták volna el még jobban.
Njene misli so še vedno drobencljale po robu zavesti, v tistem napol budnem stanju, ki ga prepredajo sanje in resničnost. ▸ A gondolatai még mindig a tudat határán lépdegéltek, abban a félig éber állapotban, amelyet az álmok és a valóság elemei szőnek át. - drobíti (-ím) imperf. ➞ zdrobiti
1. tritare, triturare; sminuzzare; spezzettare, frantumare (tudi ekst.):
drobiti kruh v kavo spezzettare il pane nel caffelatte
drobiti kmečka posestva frantumare i poderi
pren. drobiti voljo (uničevati) indebolire, infirmare la volontà
2. camminare, procedere a piccoli passi
3. cinguettare, canterellare
4. sbocconcellare
5. pren. picchierellare, tamburellare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. divji petelin, ščinkavec drobi il gallo cedrone, il fringuello chioccola
mat. drobiti kaj (pretvarjati v manjše enote) ridurre qcs. - drobíž (-a) m
1. spiccioli, moneta spicciola, ekst. soldi;
drobiž in debeliž spiccioli e soldoni
menjati v drobiž cambiare in spiccioli
2. pren. bambini, frugoli
3. pren. minutaglia, oggetti minuti:
literarni drobiž brevi scritti, brani - drobj|e [ó] srednji spol (-a …) das Eingeweide
bolečine v drobju Leibschmerzen množina - drobtína crumb
krušne drobtíne crumbs pl of bread
drobtíne pl bits pl, scraps pl
povaljati v drobtínah (panirati) to coat in breadcrumbs, to bread - drobtína miette ženski spol ; bribe ženski spol , brin moški spol , bout moški spol , fragment moški spol
krušne drobtine miettes de pain
povaljati v drobtinah in jajcu paner
pobirati drobtine ramasser les miettes - drobtína (krušna) migaja f , miga f
drobtine pl migajas f pl
povaljati v drobtinah (panirati) empanar - dróg pole; bar; rod; post
brzojavni dróg telegraph pole
telovadni dróg horizontal bar
dróg za zastavo flagpole
zastava na pol dróga flag dying at half mast
dróg za zavese curtain rail
železen dróg iron bar, crowbar
zabiti dróg v zemljo to sink a post - droga samostalnik
1. pogosto v množini (mamilo) ▸ drog, kábítószerprepovedane droge ▸ tiltott drogok, kontrastivno zanimivo tiltott szerekKokain je takoj za kanabisom druga najpogosteje uporabljena prepovedana droga. ▸ A kannabisz után a kokain a második leggyakrabban használt tiltott kábítószer.zasežene droge ▸ elkobzott drogok, lefoglalt drogokilegalna droga ▸ illegális drogokuživalec drog ▸ drogfogyasztó, kábítószer használóuživanje drog ▸ drogfogyasztáspreprodaja drog ▸ kábítószer-kereskedelempreprodajalec drog ▸ kábítószer kereskedő, kábítószer terjesztő, neformalno drogdílertihotapljenje drog ▸ drogcsempészet, kábítószercsempészetodvisnost od drog ▸ drogfüggőségodvisnik od drog ▸ drogos, drogfüggőtrgovina z drogami ▸ kábítószer-kereskedelemprevelik odmerek droge ▸ drogtúladagolás, kábítószer túladagolásnedovoljene droge ▸ illegális drogokzloraba drog ▸ kábítószerrel való visszaélésjemanje drog ▸ drogfogyasztás, droghasználat, drogozászasvojenost z drogami ▸ drogfüggőséguživati droge ▸ drogot fogyasztjemati droge ▸ drogozik, drogokat szedKo zasvojenci, ki so psihično ali fizično odvisni, prenehajo jemati droge, nastopi kriza. ▸ Amikor a pszichés vagy lelki függőségben szenvedők abbahagyják a drogozást, válságba kerülnek.
Povezane iztočnice: trda droga, mehka droga, sintetična droga, plesna droga, psihoaktivna droga, halucinogena droga
2. (zdravilna snov) ▸ gyógyhatású szer, gyógynövényposušena droga ▸ szárított gyógynövényzdrobljena droga ▸ porított gyógyhatású szerV pediatriji uporabljamo zdrobljeno drogo za čaje že od prvega tedna starosti naprej. ▸ A gyermekgyógyászatban porított gyógynövényekből főzünk teát már egyhetes kortól.žlica droge ▸ egy kanál gyógynövényČaj pripravljamo tako, da dve jedilni žlici droge prelijemo s četrt litra vroče vode. ▸ A tea elkészítéséhez két evőkanál gyógynövényt negyed liter forró vízzel leforrázunk.dve žlički droge ▸ két kanál gyógynövényrastlinska droga ▸ gyógyfűVeč stoletij je kasija spadala med najdražje rastlinske droge. ▸ A kasszia több évszázadon keresztül a legdrágább gyógyhatású növényi szerek közé tartozott.
Dragocene droge namreč vedno zdrobimo šele neposredno pred pripravo poparkov, prevretkov ali kopeli. ▸ Az értékes gyógynövényeket mindig közvetlenül a párlatok, főzetek vagy fürdők készítése előtt morzsoljuk fel.
Slez je priporočljiva droga brez nezaželenih učinkov. ▸ A mályva ajánlott gyógyhatású szer, melynek nincsenek nem kívánatos mellékhatásai.
3. izraža pozitiven odnos (o aktivnosti) ▸ drog
Za šport pa se ve, da je tako ali tako najboljša droga. ▸ Köztudott, hogy a sport a legjobb drog.
Glasba je najboljša droga in vedno se trudim, da v glasbo vložim največ, kar lahko. ▸ A zene a legjobb drog, és mindig törekszem rá, hogy a legtöbbet adjam bele. - drsalna tehnika stalna zveza
šport (o teku na smučeh) ▸ korcsolyázó technika [sífutás] ▸ skate technika
Tek v drsalni tehniki zahteva uporabo nekoliko daljših palic v primerjavi s klasično. ▸ A korcsolyázó sífutó technika a klasszikus sífutó technikához képest valamivel hosszabb sífutó botok használatát igényli. - drsalni maraton stalna zveza
šport (o drsanju na ledu) ▸ korcsolyamaraton
Učenci bodo tekmovali v drsalnem maratonu, umetnostnem drsanju in hokeju na ledu, preizkusili pa se bodo tudi v štafetnem tekmovanju s premagovanjem ovir. ▸ A tanulók korcsolyamaratonon, műkorcsolyázásban és jégkorongban, valamint akadályfutó váltóversenyen mérik össze tudásukat. - drsalni slog stalna zveza
šport (o teku na smučeh) ▸ korcsolyázó stílus [sífutás] ▸ skate stílus
Smuči za drsalni slog so se nato vse bolj razvijale, v klasičnem slogu pa se ni zgodilo veliko. ▸ A korcsolyázó stílusú síléceket továbbfejlesztették, de a klasszikus stílusban nem sok minden történt. - drsanj|e2 srednji spol (-a …) šport der Eislauf, das Eislaufen, das Schlittschuhlaufen
drsanje v parih der Paarlauf
ekshibicijsko drsanje das Schaulaufen
hitrostno drsanje das [Eisschnellaufen] Eisschnelllaufen, der [Eisschnellauf] Eisschnelllauf
prosto drsanje der Kürlauf, die Kür
umetnostno drsanje der Kunstlauf, das Eiskunstlaufen
tekmovanje v hitrostnem drsanju der [Eisschnellaufwettbewerb] Eisschnelllaufwettbewerb
tekmovanje v hitrostnem drsanju der Eiskunstlaufwettbewerb - dŕsanje glissement moški spol ; (šport) patinage moški spol
umetnostno drsanje patinage artistique
hitrostno drsanje patinage de vitesse
drsanje v parih patinage par couple - drsa|ti2 (-m) šport [eislaufen] Eis laufen, Schlittschuh laufen
drsati v parih paarlaufen - drséti (-ím)
A) imperf.
1. scivolare
2. (teči, polzeti) correre:
po licih so mu drsele debele solze grosse lacrime gli correvano per il viso
3. (drsajoč padati) cadere, sgocciolare (tudi ekst.):
kaplje drsijo z vej gocce cadono dai rami
4. pren.
drseti v propad andare in rovina
drseti v dolgove indebitarsi, andarsi indebitando
B) drséti (drsí) imperf. impers. scivolare:
na poledenelem pločniku zelo drsi sul marciapiede ghiacciato scivola - drug1 (-a, -o)
1. der andere, ein anderer
drugi množina andere
tako kot drugi wie alle anderen auch
nekdo/kdo drug ein anderer
drugi ljudje andere Leute, s stališča govorečega: die anderen
drug jezik eine andere Sprache
v drugem jeziku in einer anderen Sprache, anderssprachig
z drugimi besedami mit anderen Worten
2. (drugačen, spremenjen) ein anderer (postal je drug človek er ist ein anderer Mensch geworden)
3. (siceršnji) sonstig
| ➞ → druga, ➞ → drugo - drug2 (-a, -o)
drug drugega …/druga druge …/drugo drugega … einander (pomagati drug drugemu/druga drugi einander helfen; ne poznati drug drugega einander nicht kennen; sovražiti drug drugega einander hassen); s predlogi: -einander (brez ohneeinander, čez/prek übereinander, figurativno durcheinander, do zueinander, gegeneinander, aneinander, iz auseinander, k zueinander, med untereinander, mimo nebeneinander, na aufeinander, aneinander, nad übereinander, nasproti gegeneinander, o übereinander, voneinander, ob aneinander, umeinander, okoli/okrog umeinander, po umeinander, nacheinander, durcheinander, pod untereinander, poleg/zraven nebeneinander, pred voreinander, pri beieinander, proti/zoper gegeneinander, skozi durcheinander, v ineinander, vpričo voreinander, z miteinander, za füreinander, nacheinander, hintereinander, zueinander, umeinander)
drugega na drugega zložiti: aufeinander, übereinander
drugega k drugemu aneinander
drugega pod drugega untereinander
drug od drugega voreinander
drug za drugim [hintereinanderher] hintereinander her, nacheinander
biti drug nad drugim [übereinanderliegen] übereinander liegen, [übereinanderstehen] übereinander stehen (podobne zloženke so možne z mnogimi drugimi glagoli : [übereinanderliegen] übereinander liegen, [untereinanderliegen] untereinander liegen, [hintereinanderfahren] hintereinander fahren …)
drug/eden za drugim einer um den anderen
| ➞ → eden za drugim, ➞ → med seboj, ➞ → vzajemno