Franja

tatouer [tatwe] verbe transitif tetovirati

ce marin s'est fait tatouer la poitrine ta mornar si je dal tetovirati prsi

taurus¹ -ī, m (indoev. osnovna obl. najbrž *təu̯ro- bik = „debeli“, „trdni“ iz indoev. baze *teu̯H- oteči, nabrekniti; prim. skr. sthūráḥ, sthūláḥ debel, trden, gr. ταῦρος bik, umbr. turuf, toru = tauros, sl. tur, lit. taũras, got. stiur = stvnem. stior = nem. Stier)

I. bik, vol (naspr. vacca): Pl., Varr., C., Col., Plin. idr., fessi vomere tauri H., terram … invortant tauri V., taurorum cornua Sen. ph.; preg.: potest taurum tollere, qui vitulum sustulerit Petr. = z vajo moč raste; pesn. meton. goveje usnje: aspice et haec crudis durata volumina tauris nec peto sortis opem, sed quos potes indue caestus Val. Fl. —

II. metaf.

1. bronasti bik, ki ga je izdelal Peril za tirana Falarisa (Falarida); ta je v njem sežigal obsojence: O., Plin., taurus Phalaridis ille nobilis Ci.

2. ozvezdje Bik: O., Plin., aperit annum taurus V.

3. ptič, ki posnema mukanje volov, mogoče bóbnarica: Plin. (10, 116).

4. bik, vol, vrsta hroščev: Plin. (30, 39).

5. bik, neka drevesna korenina: Q.

6. presredek, telesni del med zadnjico in sramom: Fest.

te² [é] KAZALNI ZAIMEK

1. ženski spol GEN.SG. dieser (te ženske dieser Frau)

2. ženski spol NOM.PL. diese (te ženske diese Frauen)

3. moški spol, ženski spol AK.PL. diese (te moške/ženske diese Männer/Frauen) ➞ → ta

tear^*3 [tɛ́ə] prehodni glagol
(raz)trgati; razkosati; pretrgati, prekiniti; iztrgati, izpuliti; vleči, natezati; odtrgati (from od)

to tear one's finger raniti si prst
to tear one's dress on a nail strgati si obleko na žeblju
to tear in two raztrgati na dvoje
to tear a page out of the book iztrgati list iz knjige
to tear open odpreti z raztrganjem, raztrgati
to tear s.th. from s.o. iztrgati komu kaj
to tear one's hair (iz)puliti si lase
to tear to pieces raztrgati na kose, razkosati
to tear one's shirt raztrgati si srajco
to be torn between hope and despair biti razdvojen (kolebati) med upanjem in obupom
neprehodni glagol
(po)vleči (at za)
močno potegniti (at za)
(raz)trgati se; pretrgati se; prekiniti se, pokati
pogovorno drveti, dirjati, divje hiteti, leteti (through skozi)
pogovorno divjati, besneti

this thread will not tear ta nit se ne bo strgala
the children were tearing about the road otroci so se podili sem in tja po cesti
he tore down the hill zdrvel je po hribu navzdol

têči correr ; (progo) recorrer ; (voda) correr, fluir ; (motor, stroj) marchar, funcionar ; (posoda) derramarse, salirse, irse ; (film) proyectarse

teči sem in tja correr de aquí por allá, correr de un lado a otro
teči za kom correr tras de alg
teči po žilah correr por las venas
iz nosa mi teče estoy resfriado, me gotea la nariz
stvar dobro teče el asunto marcha bien
pustiti stvari teči dejar que las cosas sigan su curso
teči v svojo pogubo correr hacia su perdición
jezik mu dobro teče tiene buen pico
kri mu teče iz nosa (él) sangra (ali está sangrando) por la nariz
teči (kot) za stavo competir a ver quién corre más
pustiti zadevo teči dejar correr un asunto
ta posoda teče esta vasija se sale
teči v prazno (motor) andar en vacío
začeti teči echar a correr, (stroj) empezar a marchar, arrancar

ted|en [é] moški spol (-na …) die Woche (delovni teden Arbeitswoche, molitveni Gebetswoche, petdnevni delovni Fünftagewoche, prejšnji Vorwoche, sedemdnevni delovni Siebentagewoche, štirideseturni delovni Vierzigstundenwoche, veliki Karwoche, Passionswoche, velikonočni Osterwoche, dopusta Urlaubswoche, življenja Lebenswoche)
delovni teden die Wochenarbeitszeit
ta teden diese Woche
drug teden nächste Woche
ves teden die ganze Woche, die Woche über
vsak teden jede Woche, wöchentlich
čez en teden in einer Woche
jutri teden morgen in acht Tagen
med tednom unter der Woche
na teden in der Woche, wöchentlich (trikrat na teden dreimal wöchentlich)
ure na teden Wochenstunden množina
na dva tedna zweiwöchentlich
na tri/ štiri tedne dreiwöchentlich, vierwöchentlich
na začetku tedna Anfang der Woche
(drugega Anfang nächste Woche), der Wochenbeginn, Wochenanfang
v tednu in der Woche
dan v tednu der Wochentag
za en/ta teden für eine/diese Woche
konec tedna das Wochenende
za konec tedna Wochenend-
(izdaja die Wochenendausgabe, izlet der Wochenendausflug)
cele tedne/tedne in tedne wochenlang
za cele tedne wochenweise
figurativno medeni tedni Flitterwochen množina
starost: star šest/deset tednov, dva tedna sechswöchig, zehnwöchig, zweiwöchig

teflon samostalnik
1. blagovna znamka, tudi v pridevniški rabi (material) ▸ teflonBelo meso specite v ponvi, prevlečeni s teflonom, na nekaj kapljicah olja. ▸ A fehér húst teflonserpenyőben süsse meg néhány csepp olajon!
Sodobni bombažni materiali so lahko prevlečeni tudi s tankim slojem teflona, ki odbija umazanijo. ▸ A modern pamutanyagokat vékony teflonréteggel is bevonhatják, ami taszítja a koszt.

2. tudi v pridevniški rabi (o neobčutljivosti ali odbojnosti) približek prevedka ▸ stabil
Dolar po novem imenujejo teflon valuta, ker se nanj nič slabega ne prime. ▸ A dollárt újabban stabil valutának számít, mert nem fog rajta semmi rossz.
Ta politik je narejen iz političnega teflona. Namreč nič od morja očitkov o nekompetentnosti in kršenju zakonodaje in regulativ se nikoli ne prime nanj in iz vsake kaotične situacije izstopi kot zmagovalec. ▸ približek prevedka Erről a politikusról lepereg minden. Nem fog rajta soha a tengernyi szemrehányás a kompetenciahiányról és a jogszabályok megsértéséről, és minden kaotikus helyzetből győztesként lép ki.

tega [é] ➞ → to, ta
davno tega vor langer Zeit, vorzeiten
do tega/do tega trenutka bis zu diesem Augenblick, bis jetzt
biti do tega, da daran gelegen sein, [daß] dass (veliko mi je do tega … es ist mir viel daran gelegen …)
nič mi ni do tega es liegt mir nichts daran
iz tega daraus, hieraus (kaj bo iz tega was wird daraus?)
namesto tega statt dessen
od tega davon
od tega ne bo konec sveta davon geht die Welt nicht unter
od tega sveta von dieser Welt
poleg tega außerdem, daneben, weiters, übrigens
vrh tega darüber hinaus
zaradi tega dadurch, aus diesem Grunde
že 10 let je tega das liegt (10 Jahre) zurück

teh [é] gen./lok. dvojina / množina ➞ → ta

téhnik (-a) | -ica (-e) m, f

1. (strokovnjak za tehniko) tecnico (-a), perito (-a):
gradbeni, kemijski, strojni, tekstilni tehnik tecnico edile, chimico, meccanico, tessile
industrijski tehnik perito industriale
agronomski tehnik perito agrario
film., rtv. tonski tehnik giraffista
zdravstveni tehnik paramedico
ekonomski tehnik perito commerciale

2. (kdor obvladuje tehniko neke dejavnosti) tecnico (-a):
ta slikar je dober tehnik il pittore è un buon tecnico

tej dat./lok. SING. ( ženski spol ) ➞ → ta

tékniti to be to one's taste

to meso mi tekne I like this meat
kosilo mi je teknilo I enjoyed my meal
ta jabolka zelo dobro teknejo these apples taste very good
ta jed mi ne tekne I don't like this dish, this dish is not to my taste
kako vam tekne ta riba? how do you like this fish?
prehlajen sem in nič mi ne tekne (diší) I have a cold and cannot taste anything

tékniti (jed) goûter, savourer, manger de bon appétit, se régaler

to mi tekne cela est de mon goût, cela me plaît
ta jed mi ne tekne ce plat n'est pas de mon goût, je n'aime pas ce plat

tékniti (jed) agradar al paladar

dobro mije teknilo he comido con buen apetito
ta jed mi je teknila he saboreado con deleite este plato

tel, le [tɛl] adjectif tak, takšen; marsikateri; tisti, ki

M. Un tel, Mme Une telle g., ga. Ta in Ta
tel ou tel to ali ono
tel ... tel kakor ... tako
de telle sorte que ... tako da ...
tel que tak kot; tak, kakršen
tel quel v istem stanju, nespremenjen; bolj slab, srednji
une étoffe telle quelle blago slabše vrste
tels ceux qui ... kot tisti, ki ...
telle est mon opinion takšno je moje mnenje
il n'y a rien de tel que ... ni kaj takega, kot je ..., ni ga boljšega, kot je ...
il disparut rapidement, tel un éclair izginil je hitro, kot blisk
on n'a jamais rien vu de tel kaj takega svet še ni videl
prendre une chose telle quelle vzeti stvar, kakršna je
tel maître, tel valet kakršen gospodar, takšen sluga
tel qui rit vendredi dimanche pleurera marsikdo, ki se smeje v petek, se bo jokal v nedeljo
tel est pris qui croyait prendre kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade

tem¹ [é] ➞ → ta; da-, dar- (na daran, darauf, o davon, darüber, pod darunter, pred davor, tik pred kurz davor, pri dabei, s damit, dadurch, v darin, za danach, dahinten)
s tem da … indem, (pod pogojem) mit der Maßgabe, [daß] dass …
v skladu s tem demgemäß, demnach
v tem času in dieser Zeit, in diesem Zeitraum, inzwischen
v tem smislu insofern, insoweit
na tem svetu auf dieser Welt, dahier
biti na tem, da … im Begriff sein zu
ne da bi imel kaj pri tem ohne (mein) Dazutun
nekaj je na tem es ist etwas dran
o tem ni dvoma das/es untersteht keinem Zweifel
proč s tem fort damit!
s tem se ne mudi das hat Zeit
v tem grmu tiči zajec hier liegt der Hund begraben
vzrok je v tem es liegt daran …

témoin [temwɛ̃] masculin priča; figuré znak, dokaz; biologie poskusna žival (rastlina); sport štafetna palica

témoin à charge, à décharge obremenilna, razbremenilna priča
témoin oculaire očividec
témoin des mariés priča pri poroki
témoin principal, numéro un, témoin-clef glavna priča
audition féminin des témoins zasliševanje prič
déclaration féminin de témoin izpoved priče
faux témoin kriva priča
témoin impartial nepristranska priča
lampe-témoin féminin kontrolna luč
assermenter un témoin zapriseči pričo
déposer comme témoin izpovedati kot priča
être témoin de quelque chose biti priča česa, biti navzoč pri čem
mes yeux en sont témoins z lastnimi očmi sem to videl
ce mot n'existait pas au 16^e siècle, témoin les dictionnaires de l'époque ta beseda ni obstajala v 16. stoletju, dokaz temu so slovarji iz tiste dobe
parler sans témoins govoriti med štirimi očmi
prendre quelqu'un à témoin sklicevati se na koga, za pričo ga poklicati

tempē, n. pl. (tuj. τὰ τέμπη) (krasna) dolina: frigida tempe mugitusque boum V., Heliconia, Eloria (Heloria) O., Cycnëia O. = Teumesia Stat. — Kot nom. propr. Tempē Témpe (Témpa), dolina v Tesaliji ob Peneju med Olimpom in Oso, sloveča po izjemni naravni legi in naravnih lepotah: Cat., Lucan., Mel., Plin., Sen. ph. idr., Thessala O., H., Thessalica L., Peneia V., umbrosa Stat.

temps [tɑ̃] masculin čas; obdobje, doba; stadij; vreme, vremensko stanje; musique tempo, takt; grammaire čas; automobilisme takt; (= temps de service) militaire rok vojaške službe

à temps o pravem času, pravočasno
au temps jadis nekoč, nekdaj
avant le temps predčasno, prezgodaj, preuranjeno
avec le temps sčasoma, v teku časa
du temps que ko
dans le temps (familier) nekoč, nekdaj
dans peu de temps kmalu, v kratkem
de temps à autre, de temps en temps od časa do časa, tu pa tam, sem ter tja
de mon temps ko sem bil (jaz) mlad
de tout temps od nekdaj, vedno
ces derniers temps zadnje čase
depuis quelque temps že nekaj časa
du temps de Louis XIV za (časa) Ludvika XIV.
en ce temps v tistem času, tisti čas
en même temps istočasno, hkrati
en peu de temps hitro
en son temps svoj čas
en deux temps, trois mouvements zelo hitro
en temps normal v normalnem času
en temps ordinaire v običajnih okoliščinah
en temps opportun, utile v pravem, v primernem času
en temps et lieu o prirnernem času in na primernem kraju
en un rien de temps hitro, v hipu
en tout temps ob vsakem času, vselej, vedno
entre temps med tem
par le temps qui court dandanes, v teh časih
par un beau temps pri lepem vremenu
(sortir) par tous les temps (iti ven) pri vsakem vremenu
la plupart du temps skoraj vedno
pour un temps nekaj časa, začasno
sans perdre de temps nemudoma, brez odlašanja
tout le temps ves čas, neprestano
temps d'arrêt odlog, zamuda
temps à averse naliv
un temps de chien pasje vreme
temps d'épreuve preskusna doba
temps du lieu krajevni čas
temps lourd soparno vreme
les temps modernes novi vek
temps mort (sport) čas, ko je tekma prekinjena; čas nedelavnosti, neobratovanja
temps passé preteklost, nekdanjost
temps du parcours (aéronautique) čas poleta, letenja
temps de pluie deževje
temps de pose (photographie) čas osvetlitve
temps prohibé doba prepovedi lova
temps record rekorden čas
temps pour réfléchir čas za premislek
temps de repos čas mirovanja, počivanja, počitka
temps solaire sončni čas
le bon vieux temps dobri stari časi
caractère masculin général du temps vremensko stanje
emploi masculin du temps urnik
épargne féminin, perte féminin de temps prihranek, izguba časa
moteur masculin à deux temps, à quatre temps dvo-, štiritakten motor
prévision féminin du temps napoved vremena, vremenska napoved
avoir le temps utegniti, imeti čas
n'avoir qu'un temps biti začasen, kratkotrajen
il y a peu de temps (še) pred kratkim, ni dolgo tega
il n'y a pas de temps à perdre ne smemo izgubljati časa
vous avez tout le temps imate dovolj časa, imate časa, kolikor ga potrebujete, želite
le temps s'éclaircit vreme se jasni
être de son temps iti s časom, biti sodoben
il n'en est plus temps ni več časa za to, prepozno je
il est grand temps skrajni čas je
il n'est que temps čas je že
se donner, se payer, prendre du bon temps zabavati se
il fait beau (mauvais) temps lepo (slabo) vreme je
faire passer le temps à quelqu'un komu čas preganjati, kratkočasiti koga
avoir fait son temps odslužiti
ce vêtement a fait son temps ta obleka je odslužila
le temps se gâte vreme se kvari (slabša)
gagner du temps pridobiti na času
perdre du temps, le temps čas izgubljati
prendre beaucoup de temps vzeti mnogo časa
prenez votre temps! nič ne hitite!
le temps presse čas pritiska, mudi se
prendre le temps comme il vient prilagoditi se okoliščinam
rattraper le temps perdu dohiteti izgubljeni čas
réaliser le meilleur temps doseči najboljši čas
travailler à plein temps, à mi-temps delati s polnim, polovičnim časom
tromper le temps (dolg)čas preganjati
tuer le temps čas ubijati
chaque chose en son temps (proverbe) vsaka stvar ob svojem času
faire la pluie et le beau temps (figuré) imeti velik vpliv, veliko moč
le temps adoucit les peines (proverbe) čas zaceli vse rane

tendre¹ [tɑ̃drə] adjectif nežen; mehek, mil; ljubeznjiv; ganljiv; figuré občutljiv, nežno čuteč; masculin, vieilli ljubezen, nežnost

dès l'âge tendre od zgodnje mladosti
bois masculin tendre mehek les
mot masculin tendre ljubkovalna, sladka beseda
cœur masculin tendre mehko srce
avoir l'âme tendre biti zelo rahločuten
être tendre comme la rosée (kar) stopiti se v ustih
n'être pas tendre pour quelqu'un ne ravnati s kom z rokavicami, biti strog s kom
cet homme n'est pas un tendre ta človek ne pozna nežnosti