Franja

tla² srednji spol množina (tal, tlem, tla, pri tleh, s tlemi) geografija, gradbeništvo, arhitektura der Boden, gradbeništvo, arhitektura (pod) der Fußboden (kamnita Steinfußboden, Steinboden, lesena Holzboden, mozaična Mosaikfußboden, parketna Parkettboden, opečna Klinkerboden, v veži/predsobi Dielenboden, z gumijasto oblogo Gummiboden)
izgubljati/izgubiti tla pod nogami figurativno den Boden unter den Füßen verlieren
dotakniti se tal den Boden berühren, letalo: aufsetzen, človek z nogami: auffußen
umirjanje tal (popotresni sunki) das Nachbeben
vidljivost tal letalstvo die Bodensicht

do tal bis zum Boden, obleka: bodenlang
od vrha do tal von oben bis unten
do tal zasteklena vrata die Fenstertür
porušenje do tal die Schleifung

k tlom zu Boden, nieder
pritisniti k tlom zu Boden drücken, niederdrücken

na tla zu Boden, auf den Boden
pasti na tla zu Boden fallen, hinunterfallen
pasti na trda tla figurativno aus allen Wolken fallen
postaviti na tla hinstellen, kovček, težko breme: niedersetzen
spustiti na tla fallen lassen
vreči na tla zu Boden werfen, niederwerfen, človeka: zu Boden schlagen, niederstoßen, niederschlagen, zu Boden strecken

na tleh auf dem Boden
biti na tleh auf dem Boden liegen, figurativno [heruntersein] herunter sein, am Boden zerstört sein
boj na tleh der Bodenkampf
dobro ležati na tleh vozilo: gute Bodenhaftung haben
čisto na tleh figurativno fix und fertig
kontrolno mesto na tleh die Bodenstelle
lega na tleh die Bodenhaftung
stati na trdnih tleh figurativno mit beiden Füßen fest im Leben/auf dem Boden stehen

tiščati ob tla niederhalten
treščiti ob tla niederschmettern, (pasti) aufprallen
vreči ob tla hinwerfen, hinhauen

od tal vom Boden
odmik od tal die Bodenfreiheit

po tleh über den Boden, auf den Boden
politi po tleh ausschütten
pasti po tleh umfallen, umkippen
vreči po tleh zu Boden werfen, niederwerfen, mimogrede: zu Boden reißen

pri tleh in Bodennähe

s tal vom Boden
pobrati s tal vom Boden aufheben
izstreliti s tla von der Bodenstelle abschießen

pogledati v tla zu Boden blicken
v bližini tal in Bodennähe, bodennah
v nivoju tal bodengleich

tlà (zemlja) sol moški spol , terre ženski spol , terrain moški spol ; (v sobi) plancher moški spol ; fond moški spol

pri tleh au niveau du sol, de plain-pied (avec le sol)
cementna tla plancher cimenté
deščična tla sol en planches (ali planchéié)
glinasta tla sol (ali terrain) argileux
kamnita tla, iz plošč sol pierreux, (gradbeništvo) dallage moški spol, carrelage moški spol
parketna tla parquet moški spol, parquetage moški spol
peščena tla sol sablonneux, terre sableuse
skalnata tla fond rocheux
domača, rodna tla sol natal
izgubiti tla pod nogami perdre pied
leči na tla se coucher par terre
pasti na tla tomber par (ali à) terre
na tla podreti, vreči koga (v borbi) abattre (ali renverser) quelqu'un, mettre (ali jeter) à terre, terrasser quelqu'un
vreči se na tla se jeter par (ali à) terre
spati na tleh coucher sur la dure
zrušiti na tla (pri boksu) envoyer au sol (ali au tapis)
nima več trdnih tal pod seboj la terre se dérobe sous ses pieds

tlà (zemlja) tierra f ; (v sobi) suelo m , piso m

na (slovenskih) tleh en el suelo (esloveno)
cementna (iz desk, glinasta, mozaična) tla suelo de cemento (de tabla, arcilloso, (de) mosaico)
tla iz plošč embaldosado m
parketna tla suelo entarimado, suelo de parquet
domača, rodna tla suelo m natal
izgubiti tla pod nogami perder pie, fig hundirse
pasti na tla (o osebi) caer(se) al suelo, dar consigo en el suelo, desplomarse, (o predmetu) caer (ali venirse) al suelo, dar en tierra
spati na (golih) tleh dormir a suelo raso
na tla vreči derribar, dar en tierra con a/c
na tla se vreči arrojarse al suelo, (v ponižnosti) postrarse
tla mi gorijo pod nogami tengo que huir antes de que sea tarde
pobrati s tal recoger del suelo
zrušiti na tla (pri boksu) derribar
plaziti se po tleh arrastrarse por el suelo

tléskati (-am) | tléskniti (-em) imperf., perf.

1. sbattere:
vrata so ves dan tleskala la porta sbatteva tutto il giorno

2. schioccare:
tleskati s prsti schioccare con le dita

3. battere, dare pacche:
tleskati z rokami, po plečih battere le mani, dare pacche sulla spalla

4. sbattere contro:
valovi tleskajo ob skale le onde sbattono contro gli scogli
pri skakanju tleskati vodo spanciare

to this; that; it

to je (krajšava: t.j.) that is, namely, (krajšava: i.e.)
o tem about this
v tem (medtem) (in the) meanwhile
skozi to through this, on account of this, by it
razen tega besides, moreover, as well
kako to? how so?
(pa) kaj za to? what of that?
to je vse that's all
to je možno that may be
to so oni they are the ones, pogovorno that's them
ne to ne ono (= nekaj vmesnega, srednjega) neither one thing nor the other, betwixt and between
pri vsem tem, kljub vsemu temu for all that
tega je 10 let ten years ago
jaz sem za to I am for it, I agree to it
ni mi do tega I don't care for it
samó še to bi (se) manjkalo! that would be all we need!, (pogovorno) that would put the tin lid on it!
pustimo to, kakor je! (pogovorno) let it go at that!
to mi boš plačal! you'll pay for this!, you'll smart for this!
koga misliš s tem? whom have you (ali pogovorno who've you got) in mind?
si to mislil, si to hotel reči? is that what you meant?
to se pravi that is to say
iz tega sledi... hence it follows...
vsi vedó to every one knows that
poleg vsega tega, (on) še pije apart from all that, he drinks, too

to¹ (tega, temu, to, pri tem, s tem)

1. das; da-, dar- (proti temu dagegen, čez to darüber, za to dafür, o tem darüber, pri tem dabei, s tem damit, dadurch …)
čemu to/kaj naj bi s tem? was soll das?
odkod ti to/odkod si to vzel? wo hast du das her?

2.
to je/to se pravi das heißt

3.
to, da … [daß] dass …/die Tatsache, [daß] dass …
kako to, da …? wieso …?

4. vezniško
zaradi tega deswegen
poleg tega dabei
kljub temu trotzdem
v tem ko/vtem ko indem
s tem da indem
|
to je dovolj! das reicht!
to je pa že preveč! jetzt schlägt's dreizehn!

tolažb|a ženski spol (-e …) der Trost; besede: der Zuspruch, Trostworte množina
klavrna tolažba ein magerer Trost
potreben tolažbe trostbedürftig
biti v tolažbo komu (jemanden) trösten
najti tolažbo pri/v Trost finden bei

toplotna črpalka stalna zveza
1. (ogrevalna naprava ali sistem) ▸ hőszivattyú
Pri uporabi toplotne črpalke se zelo pogosto uporablja zunanji zrak kot vir toplote. ▸ Hőszivattyú használata esetén nagyon gyakran a külső levegőt használják hőforrásként.
Toplotna črpalka bo služila tudi za ogrevanje sanitarne vode. ▸ A hőszivattyút háztartási meleg víz előállítására is használják majd.
Sopomenke: toplotna

2. strojništvo (del naprave) ▸ hőszivattyú
Uporaba sušilnih strojev s toplotno črpalko ima več prednosti in omogoča več vrst prihrankov. ▸ A hőszivattyús szárítók használata számos előnnyel jár és többféle megtakarítást tesz lehetővé.

tovariš moški spol (-a …) der Kamerad; v stranki, med sindikalisti: der Genosse; (sodrug) der Genosse; der -genosse (bojni Kampfgenosse, lovski Weidgenosse, pivski Zechgenosse, stanovski Standesgenosse, strankarski/nacistični Parteigenosse, vojni Kriegsgenosse, življenjski Lebensgenosse, iz mladosti Jugendgenosse, pri delu Arbeitsgenosse, pri igri Spielgenosse, pri mizi Tischgenosse, v stroki Fachgenosse, v trpljenju Leidensgenosse, v usodi Schicksalsgenosse); (sopotnik, soudeleženec) der Gefährte, -gefährte (življenjski Lebensgefährte, pri igri Spielgefährte, popotni Reisegefährte, v orožju Waffengefährte, v nesreči Unglücksgefährte, v trpljenju Leidensgefährte); pri nečednih poslih, pri kriminalu: der Spießgeselle
poklicni tovariš der Berufskollege
zakonski tovariš der Ehepartner

továriš comrade; companion; colleague; fellow, mate; (sobni) roommate; ZDA žargon buddy

továriš pri igri playmate, playfellow
bojni továriš, továriš v orožju comrade in arms; (v šoli) schoolmate, school friend

továriš camarade moški spol , compagnon moški spol , (kolega) collègue , familiarno copain moški spol , pote moški spol

tovariš iz mladosti camarade d'enfance
tovariš pri igri camarade de jeu
tovariš pri mizi commensal moški spol, convive moški spol
tovariš v nesreči compagnon d'infortune
tovariš v orožju compagnon d'armes
šolski tovariš camarade d'école, condisciple moški spol
študijski tovariš camarade (ali compagnon) d'études

továriš (-a) | -íca (-e) m, f

1. compagno (-a):
tovariš pri igri compagno di giochi
šolski tovariš compagno di scuola
popotni tovariš compagno di viaggio
zakonski tovariš compagno, coniuge

2. compagno (-a); socio (-a), partner; compare:
poklicni tovariš socio (d'affari); partner
pivski tovariš compare d'osteria, amico del bar

3. pren. fratello; voj. commilitone; camerata; compagno:
bojni tovariš compagno d'armi, commilitone
hist., polit. tovariš (v fašistični stranki) camerata
(partijski) tovariš, (partijska) tovarišica compagno, compagna

továriš, tovarišíca compañero m , -ra f ; camarada m/f ; (kolega) colega m

tovariš pri delu, pri igri compañero de fatigas, de juego
tovariš pri mizi comensal m/f
tovariš iz mladosti compañero de la juventud (ali de la infancia)
tovariš v nesreči compañero de infortunio
tovariš v orožju compañero de armas
šolski tovariš condiscípulo m; compañero de clase
tovariš v življenju compañero m, -ra f en la vida

tóženec the accused; defendant

sotóženec pri zakonolomu co-respondent

toži|ti² [ó] (-m) pravo klagen (na auf), koga (jemanden) verklagen; den Rechtsweg beschreiten, eine Klage erheben, einen [Prozeß] Prozess anstrengen
tožiti pri ustavnem sodišču Verfassungsklage erheben

tŕčenje colisión f (tudi fig) ; encuentro m ; choque m (tudi vlakov, avta, fig) ; (ladij) abordaje m

trčenje čaš (pri pitju) choque de vasos

tŕden firme (tudi borza, tržišče) ; sólido; rígido; compacto, denso; estable (tudi položaj, veljava) ; (trajen) duradero (mir, prijateljstvo) ; (neomajen) inconmovible, firme ; (odporen) resistente

trdno odločen firmemente decidido (za a)
trdno naložen denar dinero inamovilizado; inversión f fija
biti trdno prepričan estar firmemente convencido
trdno obljubiti prometer formalmente
postati trden consolidarse, afirmarse
trdno skleniti, da ... tomar la firme resolución de (nedoločnik)
trdno spati fam dormir a pierna suelta
trdno verjeti creer firmemente
trdno vztrajati pri čem persistir (ali perseverar) en a/c

trdnost² ženski spol (-i …) tehnika die Festigkeit (adhezivna Bindefestigkeit, natezna Zugfestigkeit, nihajna Schwingfestigkeit, oblikovalna Gestaltfestigkeit, obrabna Verschleißfestigkeit, oprijemalna Haftfestigkeit, popustna [Anlaßfestigkeit] Anlassfestigkeit, površinska Oberflächenfestigkeit, prelomna/pretržna Bruchfestigkeit, pretržna/raztržna Reißfestigkeit, razpočna Berstfestigkeit, strižna Scherfestigkeit, tlačna/na pritisk Druckfestigkeit, torzijska Torsionsfestigkeit, trajna statična Zeitstandfestigkeit, lepljenja Klebefestigkeit, lesa Holzfestigkeit, preje Garnfestigkeit, pri valjanju Walzfestigkeit, udarna Schlagfestigkeit, uklonska Knickfestigkeit, upogibna Biegefestigkeit, vezna Bindefestigkeit, vlečna Ziehfestigkeit, vzvojna/torzijska Verdrehungsfestigkeit, Verdrehfestigkeit, začetna Frühfestigkeit)
dajati trdnost čemu (eine Sache) festigen, samo tehnika versteifen
nauk o trdnosti die Festigkeitslehre
preizkus trdnosti die Festigkeitsprüfung
z visoko trdnostjo hochfest

tref [é] moški spol (-a …) (križ pri kartah) das Treff, das Kreuz

trening samostalnik
1. (o športni pripravi) ▸ edzés, tréningV petek zjutraj smo imeli uradni trening, popoldne pa se je pričelo zares. ▸ Péntek reggel volt a hivatalos edzés, délután pedig megkezdődött az igazi munka.Zaradi bolečin je izpustil oba ponedeljkova treninga, včeraj pa je že vadil, tako da bo danes zanesljivo igral. ▸ Fájdalmak miatt kihagyta mindkét hétfői edzést, de tegnap már gyakorolt, így ma biztosan játszik.Ekipa je mlada in bo za svojo uveljavitev potrebovala veliko treningov in tekem. ▸ A csapat fiatal, és az eredményekhez még sok edzésre és mérkőzésre lesz szükség.Povezane iztočnice: suhi trening, kvalifikacijski trening, kondicijski trening, aerobni trening, višinski trening, intervalni trening, tekma za trening, trening varne vožnje, trening tekma

2. neštevno (o telesni aktivnosti) ▸ edzésPlavanje je idealen trening, ki ne obremenjuje sklepov. ▸ Az úszás egy ideális edzés, amely nem erőlteti meg az ízületeket.

3. neštevno (o spretnosti ali veščini) ▸ tréning, tornaPri bridžu ne gre le za družabnost, temveč tudi za odličen trening možganov, ki aktivira druge dele možganov kot intelektualno delo. ▸ A bridzs nem csak a társaságról szól, hanem remek agytorna is, amely az agy más részeit aktiválja, mint a szellemi munka.Povezane iztočnice: trening asertivnosti