Franja

thief [ɵi:f, ɵi:vz] samostalnik (množina thieves)
tat, -ica; kradljivec, lopov
pogovorno razbojnik; utrinek (na sveči)
botanika divji poganjek

stop thief! primite tatu!
thieves' Latin rokovnjaščina
to set a thief to catch a thief figurativno postaviti (narediti) kozla za vrtnarja
opportunity makes the thief prilika naredi človeka za tata

throw off prehodni glagol
odvreči (breme); odložiti, otresti se; opustiti
lov spustiti (pse, sokole), začeti lov; ustvariti, iz rokava stresti (pesem ipd.)
tisk napraviti odtis
lov speljati s sledi
tehnično prevrniti, prekucniti; izklopiti, ustaviti

to throw off an acquaintance prekiniti poznanstvo
to throw off a hundred copies napraviti 100 primerkov (izvodov)
to be thrown off the line biti vržen s tira, iztiriti se
to throw off a yoke otresti se jarma
to throw off one's disguise sneti masko, pokazati svoj pravi obraz
to throw off all sense of shame izgubiti vsak čut sramežljivosti
to throw off a habit opustiti navado
to throw off an epigram hitro in z lahkoto narediti (recitirati) epigram
the news nearly threw me off my legs ob (tej) novici sem se skoraj sesedel
the snake throws off its skin kača se levi

tirer [tire] verbe transitif vleči, potegniti, izvleči; ustreliti, streljati; molsti (kravo); odvzeti, sneti; postaviti (horoskop); pokazati (jezik); prenapenjati (oči); figuré zasnovati (načrt); commerce trasirati (menico); izstaviti (ček); natisniti; photographie napraviti kopijo, kopirati; marine spodrivati vodo, ugrezati se v vodo (o ladji); verbe intransitif vleči, potegniti (sur) iz; napeti se, nategniti se, biti napet; prehajati v (sur le rouge v rdeče); familier biti podoben (sur quelqu'un komu); commerce trasirati (sur na); streljati; žrebati

se tirer (familier) popihati jo, zbežati
ça se tire! to se vleče! tega ni ne konca ne kraja!
s'en tirer (à bon compte) izvleči se (iz), odnesti jo (poceni)
ne pouvoir rien tirer de quelqu'un ničesar iz koga ne izvleči
tirer une affaire en longueur zavlačevati zadevo
tirer quelqu'un d'affaire pomagati komu iz zadrege, iz stiske
se tirer d'affaire izvleči se iz zadrege, stiske
tirer à balles ostro streljati
tirer trois ans de prison (populaire) odsedeti tri leta v ječi
tirer de l'arc streljati z lokom
tirer son chapeau sneti klobuk, odkriti se
tirer les cheveux (z)lasati
tirer par les cheveux za lase privleči, izviti iz trte
tirer sur sa cigarette potegniti iz cigarete
tirer les cartes vedeževati iz kart
tirer au clair razjasniti
tirer à conséquence imeti pomembne, resne posledice
tirer la conséquence potegniti sklep, zaključek (de iz)
tirer une copie narediti kopijo
tirer le diable par la queue (familier) biti v škripcih
tirer à 1000 exemplaires tiskati v 1000 izvodih
tirer du feu d'un caillou izkresati ogenj (iz kamna)
tirer à sa fin nagibati se h koncu
tirer les ficelles (familier) biti skrivni organizator, pobudnik kake stvari
tirer sur la ficelle pretiravati, skušati doseči preveč ugodnosti
tirer au flanc, au renard (familier); au cul (populaire) zabušavati, zmuzniti se od dela, lenariti, zanemariti delo
tirer un gibier streljati na divjačino
tirer la langue pokazati, pomoliti jezik iz ust; biti zelo žejen
tirer au large pobegniti
tirer une lettre de change izdati menico
tirer à la ligne pretirano podaljšati kak tekst, ki ga pišemo, da bi več zaslužili
tirer en longueur vleči se, zavlačevati se
tirer les marrons du feu (figuré) iti po kostanje v žerjavico
tirer l'œil (figuré) zbosti v oči, zbujati pozornost
tirer les oreilles à quelqu'un ošteti koga; ušesa mu naviti
se faire tirer l'oreille dati se prositi, nerad ustreči željam
tirer son origine de imeti svoj izvor v, izvirati iz
tirer à part posebej odtisniti
le poêle tire bien peč dobro vleče
tirer un plan izdelati načrt
tirer parti, profit, avantage okoristiti se (de quelque chose s čim), izrabiti, izkoristiti (de quelque chose kaj)
tirer un portait napraviti portret
tirer sa révérence pokloniti se
tirer le rideau spustiti zaveso
tirer sa source de izvirati v, na
tirer au sort žrebati
tirer un texte à soi razlagati si besedilo v svojo korist
tirer une traite, un chèque izdati menico, ček (sur na)
tirer vanité, gloire biti ponosen, domišljati si (de na)
tirer vengeance maščevati se (de quelqu'un nad kom)
tirer sur le vert prelivati se v zeleno
tirer à quelqu'un les vers du nez koga spretno izpraševati
quand le vin est tiré, il faut le boire (proverbe), (figuré) treba je nositi posledice svojih dejanj
être à couteaux tirés avec quelqu'un biti v hudem sovraštvu s kom

Tod, der, (-/e/s, -e) smrt (eintreten nastopiti); gewaltsamer Tod nasilna smrt; klinischer Tod klinična smrt; natürlicher Tod naravna smrt; Tod in den Wellen smrt v valovih, utopitev; des Todes sein biti zapisan smrti; dem Tod von der Schippe springen za las uiti smrti; den Tod erleiden/den Tod finden umreti, izgubiti življenje; sich den Tod holen nakopati si smrtno bolezen; Tod und Teufel! Tristo hudičev!;
auf: auf den Tod krank usw.: na smrt; auf den Tod nicht leiden können na smrt mrziti;
für: für den Tod nicht ausstehen können na smrt mrziti;
in: in den Tod gehen iti v smrt (für za) , (Selbstmord begehen) narediti samomor; in den Tod treiben pognati v smrt;
mit: mit dem Tode bezahlen plačati z življenjem; mit dem Tode ringen boriti se s smrtjo; mit dem Tode spielen igrati se s smrtjo; mit allem Tod und Teufel z vsem, kar si je mogoče misliti;
nach: nach dem Tode po smrti, Leben: posmrten;
über: sich über Tod und Teufel unterhalten pogovarjati se o vsem mogočem in nemogočem;
von: vom Tode erwecken obuditi od mrtvih;
weder: weder Tod noch Teufel fürchten ne bati se ne Boga ne hudiča;
zu: zu Tode erschrecken, sich langweilen usw.: na smrt (se prestrašiti, se dolgočasiti); zu Tode kommen izgubiti življenje; zu Tode fallen/stürzen smrtno se ponesrečiti (pri padcu); sich zu Tode schinden pregarati se, zgarati se; sich zu Tode saufen spraviti se v grob s pijačo, umreti od pijače; zum Tode führen povzročiti smrt, končati se s smrtjo; zum Tode verurteilen obsoditi na smrt

tolerō -āre -āvī -ātum (prim. tollō) nositi, prenašati

1.
a) držati: aliquem sinu, gremio suo Ap. v naročju; metaf. o neživih subj.: mensula cenae totius honestas reliquias tolerans Ap.
b) prenesti (prenašati), zdržati, udržati (težo): aquilae ipsae non tolerantes pondus apprehensum unā merguntur Plin.; metaf. (o stvareh): sesquipedalis paries non plus quam unam contignationem tolerat Plin.

2. metaf.
a) prenesti (prenašati), presta(ja)ti, strpeti, pretrpe(va)ti, (v)zdržati, prebi(ja)ti, preživeti (preživljati): hiemem, militiam Ci., famem aliquā re C. narediti znosno, (o)lajšati si, zmoči (zmagati), sitim aestumque, frigora atque inediam T., tributa Ci. ali sumptūs Ter., Ci. inopiam S.
b) vzdrževati, ohranjati, hraniti, prehranjevati: vitam tolerare C., V., T., Vell. borno živeti, životariti, quos corpora equorum toleraverant T. ki so se bili hranili s konjetino (konjskim mesom), equitatum, equos C.
c) podpirati, lajšati, delati kaj znosno: alicui egestatem Pl., paupertatem heri et meam servitutem Pl.
d) occ. (z)držati: frumentum se exigue XXX dierum habere, sed paulo etiam longius tolerari posse parcendo C., in penatibus isdem T.
e) zadostiti (zadoščati) čemu, izpolniti (izpolnjevati) kaj: sua moenia (= munia, dolžnosti) Pl. silentium Ap. trdno molčati. — Od tod
a) gerundiv tolerandus 3 ki se da (ki ga je moč) prenesti (prenašati), znosen, vzdržljiv, sprejemljiv: non tolerandae condiciones L. neznosni.
b) pt. pr. tolerāns -antis prenašajoč, trpeč, potrpežljiv, vztrajen; kot pt. z acc.: dominum aemulum non tolerans T.; kot adj. relat. z gen.: Col. idr., corpus laborum tolerans T. težave (napore) zlahka prenašajoče, navajeno težav (naporov); abs.: iners domi, bello tolerantior Aur.
c) pt. pf. tolerātus 3 znosen, lahkoten: tanto toleratiora (po novejših izdajah laetiora) capesseret T. — Adv. toleranter

1. potrpežljivo: dolorem pati Ci., illa ferre Ci. ep.

2. znosno, sprejemljivo: anniculae fecunditatem poscuntur, tolerantius tamen bimae Plin.

tort [tɔr] masculin krivica; krivda, napaka; škoda

à tort po krivici, po krivem
à tort et à travers nepremišljeno, lahkomiselno, tjavdan
à tort ou à raison po krivici ali po pravici
j'ai tort nimam prav
tu as tort de tant fumer nimaš prav, da toliko kadiš
il a le tort de parler trop ima napako, da preveč govori
donner tort à quelqu'un ne dati prav komu
les faits m'ont donné tort dejstva so pokazala, da nisem imel prav
être dans son tort, être en tort ne imeti prav, biti krivičen
faire tort à quelqu'un delati komu krivico, škodovati komu
on me fait tort krivica se mi godi
fuire du tort à quelqu'un oškodovati koga, škodovati komu
se faire du tort škodovati si
Tu fais comme ceci? C'est un tort. Ti delaš tako? To je napak.
mettre quelqu'un dans son tort narediti koga krivega
parler à tort et à travers tjavdan govoriti
soupçonner quelqu'un à tort po krivici koga sumiti

töten ubiti; Bakterien usw.: uničiti; einen Nerv usw.: zamoriti; sich töten ubiti se, narediti samomor

tragedij|a [é] ženski spol (-e …) die Tragödie (družinska Familientragödie, ljubezenska Liebestragödie), samo gledališka: das Trauerspiel
figurativno narediti tragedijo iz eine Tragödie machen aus

Tragödie, die, (-, -n) tragedija; aus etwas eine Tragödie machen narediti tragedijo iz (česa)

trāns-ferō (trā-ferō) -ferre, trānstulī, trānslātum in trālātum (trāns in ferre)

1. nesti, nositi, spraviti (spravljati) kam, prenesti (prenašati): Pl. idr., ad se ornamenta transtulit Ci., signa e statione C., quae signa e balneo in cubiculum transferri non possunt Ci., simulacrum Carthaginem translatum Ci.; o rastl. presaditi (presajati), prestaviti (prestavljati): semina e terrā in terram Varr., brassicam Col., ex arbore in arborem Varr. (pre)cepiti; o osebah: aliquem trans Alpes usque Ci., aegros Cael., illinc huc transfertur virgo Ter., transfer te Glycerae in aedem H. spravi se, pojdi; occ. mimo nesti (nositi): coronam regiam in triumpho L., in triumpho militaria signa L.

2. metaf.
a) prenesti (prenašati), preložiti (prelagati), prestaviti (prestavljati), preseliti (preseljevati): castra trans Rhenum L., castra Baetim Auct. b. Alx. na drugo stran (onstran) Betisa, čez Betis, castra ultra eum locum C., bellum in Italiam L., bellum in Celtiberiam C., belli terrorem ad urbem L. zanesti, copias in Boeotiam Iust., regnum ab sede Lavini V., omnia Argos V., concilium Lutetiam C., Sullam ex dignitate in impiorum partem Ci.
b) prenesti (prenašati) na koga, pustiti (puščati), da preide kaj na koga drugega, zvrniti (zvračati) kaj na drugega, nakloniti (naklanjati), drugam obrniti (obračati): ut summa imperii transferretur a Lacedaemoniis ad Athenienses N., crimen in nos Ci., causam in se N., invidiam in quos putabant transferre non poterant Ci., amorem alio H. nakloniti čemu drugemu, calores, servitium Pr., sermonem alio Ci. govorico usmeriti drugam (obrniti na drugo stran), animum ad accusandum Ci.; refl.: se ad artes transferre Ci. usmeriti se na umetnosti, usmeriti pozornost na umetnosti, posvetiti se umetnostim; occ. spremeniti (spreminjati): rem in novam speciem O., in o litteram secundae syllabae Q., tempora Q. zamenjati (zamenjevati) (npr. pr. s fut.).
c) prepisati (prepisovati, prepisavati), zapisati (zapisovati, zapisavati): verba in chartas suas Ph., in tabulas Ci., translati versus Suet. prepisani = po drugih povzeti, iz drugih zajeti.
d) (v drug jezik) prestaviti (prestavljati), preložiti (prelagati), prevesti (prevajati): istum ego locum totidem a Dicaearcho transtuli Ci., ut ipsis eorum verbis utar, qui haec ex Graeco transtulerunt Q., transferre eius volumina in linguam Latinam Plin., aliquid Latine ad verbum Q., aliquid his verbis Q.
e) obrniti (obračati), usmeriti (usmerjati) kaj v (na) kaj, rabiti, porabiti (porabljati), posvetiti (posvečati): tempus in me custodiendum Ci., quod (sc. genus) ab Ennio positum in unā re ad multas transferri potest Ci., definitionem in aliam rem Ci., stelionum nomen in maledictum Plin. obrniti (spremeniti) v psovko, narediti iz … psovko; kot prevod gr. μεταφέρειν = (upo)rabiti (uporabljati) v prenesenem pomenu (figurativno, metaforično), prenesti (prenašati): utamur verbis aut propriis aut iis, quae transferuntur Ci., verba tralata Ci. ali translata Q. podobe, prispodobe, prenosi, metafore, translatum exordium Ci., Q. uvod, ki ne sodi prav k stvari, ki ni vzet iz stvari same, vocabula piscium pleraque translata sunt a terrestribus ex aliqua parte similibus rebus, ut „anguilla, lingulaca“ Varr.; prim.: affectus suos in fabellas transferre Ph. svoja občutja (čustva) prenesti (preliti) v basni („pobasniti“).
f) odložiti (odlagati), preložiti (prelagati) (na poznejši čas): reliquit annum suum seseque in annum proximum transtulit Ci. in je preložil kandidaturo (za preturo) na … , causam in proximum annum Cael. ap. Ci.

trápast (-a -o) adj.

1. stupido, cretino, tonto

2. imbecille, idiota

3. (neprimeren) stupido:
ta trapasta glasba questa stupida musica
pog. narediti se trapastega fare il finto tonto
biti trapast za žensko andare matto per una donna

trd¹ (-a, -o)

1. kamen, kruh, klop, valuta, glava, vzgoja, sodba, trening, delo, življenje: hart; tehnika hart
zelo trd knallhart
trd kot kamen/jeklo steinhart, stahlhart, beinhart
trd kruh ein hartes Brot
trd oreh eine harte [Nuß] Nuss, ein harter Brocken
trd zalogaj ein harter Bissen (tudi figurativno)
trda droga harte Droge
trda roka eine harte Hand
trda šola eine harte Schule
trdo nebo anatomija der harte Gaumen
trdo srce ein hartes Herz
Hart- (les das Hartholz, guma der Hartgummi, kamnina das Hartgestein, litina der [Hartguß] Hartguss, smola das Hartharz, spajka das Hartlot, valuta die Hartwährung, porcelan das Hartporzellan, sir der Hartkäse, sneg der Hartschnee, kuhanje die Hartkochung, lubje die Hartrinde); hart- (s trdo lupino hartschalig, kuhan [hartgekocht] hart gekocht, lotati hartlöten, zlotan hartgelötet)
postati trd hart werden, sich verhärten
narediti trdo verhärten

2. meso, zrezek: zäh

3. tilnik, sklep: steif; steif- (trdih nog steifbeinig)
trdo hoditi wie auf Stelzen gehen

4. tehnika ne tekoč: fest; Fest- (gorivo der Festbrennstoff)
|
pasti na trda tla figurativno aus allen Himmeln fallen
| ➞ → trda koža/lepenka/pšenica, trdi disk, trdo kostno tkivo

tréba

treba je es necesario (vedeti saber); hace falta
treba je, da ... es necesario que (subj), hace falta que (subj)
to je treba narediti es necesario hacerlo
treba je mnogo denarja za ... hace falta mucho dinero para...
treba je, da gre hace falta que vaya
če bo treba, če bi bilo treba en caso de necesidad, si el caso lo requiere
za to je treba poguma hay que tener valor para eso
treba je veliko premagovanja costa mucho (ali costa un gran) esfuerzo
tega mi ni treba reči no hace falta que me lo digas
ni mu bilo treba priti no necesitaba venir, no hacía falta que viniera

trî m, ž, s štev. trije, tri, rod. tríju, daj., mest., orod. tríma, tož. trî: tri prijatelja, tri žene, tri pisma; donosim vam pozdrave od triju vaših prijatelja; bez vas triju lako ćemo; popio je čašu mlijeka sa tri jaja na umak; došla su tri momka; ovdje rade tri žene; na stolu leže tri pisma; došli su predstavnici triju gradova; daj to trima djevojkama; vidim tri mladića; razgovarao sam sa trima ženama = sa tri žene; uraditi nešto na tri ćoška narediti kaj narobe

Tritt, der, (-/e/s, -e) korak; (Fußtritt) brca; bei Hosen: korak; (Trittstufe) stopnica; Technik pedal; podnožka; bei Nähmaschinen: nožno gonilo; Sport alpinistisch: stop, stopinja; falschen Tritt haben ne ujeti koraka, ne hoditi v korak; einen falschen Tritt machen narobe stopiti, narediti napačen korak; einen schweren Tritt haben imeti težko hojo; Tritt halten iti v korak (z), držati korak; Tritt fassen figurativ ujeti se; aus dem Tritt kommen/außer Tritt geraten izgubiti korak, figurativ zmesti se, izgubiti orientacijo; einen Tritt bekommen dobiti brco, figurativ dobiti čevelj, biti dan na čevelj

trivial, e, aux [trivjal, vjo] adjectif trivialen, prostaški, vulgaren; robat, obscen; navaden, vsakdanji

mot masculin trivial robata beseda
faire une plaisanterie triviale narediti robato, kosmato šalo

tŕma (-e) f

1. ostinatezza, caparbietà, cocciutaggine, testardaggine; puntiglio:
otroška, ženska trma cocciutaggine infantile, femminile
narediti kaj iz trme fare qcs. per puntiglio
vztrajati v trmi incaponirsi

2. uomo testardo, cocciuto, caparbio

trouble² [trəbl] prehodni glagol
zbegati, vznemiriti, razburiti, preplašiti; zaskrbeti, mučiti, (pri)zadeti; nadlegovati, sitnariti (komu), motiti, privesti (koga) v neprijeten položaj, v težave; prositi (koga) (for za); (redko) (s)kaliti, zburkati (vodo)
neprehodni glagol
vznemiriti se, razburiti se (about zaradi)
mučiti se, trpeti (about zaradi)
(po)truditi se, da(ja)ti si truda

troubled waters figurativno zapleten, težaven položaj
to be troubled about delati si skrbi gledé
to be troubled in mind biti zelo vznemirjen (zmeden, prizadet)
to trouble s.o. at work motiti koga pri delu
to trouble o.s. brigati se za kaj, (po)truditi se za kaj
don't trouble (yourself) ne trudite se; že dobro
to fish in troubled waters v kalnem ribariti
history does not trouble me at all zgodovina mi ne povzroča nobenih težav
may I trouble you for the salt? vas smem nadlegovati, prositi za sol?
don't let it trouble you ne delajte si skrbi zaradi tega!
to trouble one's head about s.th. beliti si glavo zaradi česa
to pour oil on troubled waters figurativno pomiriti razburjenje, narediti mir
my teeth trouble me very much imam hud zobobol

tubo m

1. cev:
tubo d'acciaio, di cemento armato, di ghisa, di gomma, di vetro jeklena, železobetonska, litoželezna, gumena, steklena cev
tubo flessibile, rigido gibka, trdna cev
tubo saldato, senza saldatura zvarjena, celovita cev
tubo per condutture dell'acqua, del gas cev za vodovodno, plinsko napeljavo
tubo gas prirobnica
tubo lanciamine voj. torpedna cev
tubo di scarico odtočna cev
tubo di scappamento avto izpušna cev

2. fiz., elektr., hidravl.
tubo di Coolidge, Roentgen fiz. rentgenska cev
tubo elettronico elektr. elektronka
tubo fluorescente opt. fluorescenčna cev
tubo indicatore elektr. številčna cev
tubo oscillografico elektr. oscilografska elektronka
tubo piezometrico hidravl. piezometrična cev
tubo di Pitot hidravl. Pitotova cev
tubo raggi catodici elektr. Braunova elektronka
tubo termoelettronico elektr. elektronka s termokatodo
tubo di Venturi hidravl. Venturijeva cev

3. anat., zool.
tubo alimentare, digerente prebavna cev, prebavni trakt
tubo midollare, neurale mozgovni, živčni trakt

4. bot. žila

5. pren. pog. prav nič; figa (podkrepi izraz v nikalnih stavkih):
non capire, non dire, non fare, non importare, non sapere, non valere un tubo ne razumeti, ne reči, ne narediti nič, ne pomeniti nič (pomeniti eno figo), ne vedeti, ne veljati nič (veljati eno figo)

túdi also; too; as well; likewise; so; moreover, in addition

ne samo... ampak tudi... not only... but also
jaz túdi I too, me too, so (am) I, so (do) I
on govori tudi nemško he speaks German too
túdi tu here too
túdi ne nor, neither
lahko prideš in tvoja sestra túdi you can come, and your sister too (ali and so can your sister)
on prihaja in njegov brat túdi he is coming and his brother is too (ali also ali and so is his brother)
Moj brat govori angleško. - Jaz tudi. My brother speaks English. - So do I.
Jaz tega ne morem verjeti. - Mi tudi ne. I cannot believe it. - Neither (ali nor) can we.
Tega nisem vedel. - Jaz tudi ne. I didn't know that. - Neither did I.
Tudi če bi to bilo res, ne smeš tega reči Even if it were true you should not say that
to mislim túdi narediti I mean to do it, too