Franja

respecter [rɛspɛkte] verbe transitif spoštovati, čislati; prizanašati, imeti obzir (quelque chose do česa); ne motiti ali prekiniti; držati se (roka, termina)

se respecter nase kaj dati, poznati svojo (lastno) vrednost; medsebojno se spoštovati
respecter ses parents, ses supérieurs spoštovati svoje starše, svoje predstojnike
respecter les traditions spoštovati tradicije, držati se tradicij
respecter le sommeil de ses voisins ne motiti spanja svojih sosedov

respingar [g/gu] oddaljen biti, ne se prilegati; figurativno kujati se, upirati se čemu

re-spuō -ere, respuī (re in spuere)

1. „nazaj (iz)pljuniti ((iz)pljuvati)“„nazaj bljuvati“; (iz)bljuvati, izmetati (izmetavati), iz sebe dati (dajati), (iz)bruhati: Col., Q., Vitr. idr., frenos cum sanguine respuere Stat., reliquiae cibi, quas natura respuit Ci., respuet invisum iusta cadaver humus O., respuere ferrum ab se Lucr. nazaj pehati, odbi(ja)ti, omne vulnus respuens Plin. neranljiv.

2. metaf. odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati), zavreči (zametati, zametavati), odkloniti (odklanjati), odbi(ja)ti, ne odobriti (odobravati), ne spreje(ma)ti, prezreti (prezirati): orationem, defensionem, consolationem Ci. ne marati (za kaj), condicionem C., Ci., poëtas H., aliquem auribus Ci. ne hoteti poslušati, cuius aures respuunt (z ACI) Ci. čigava ušesa bolijo? čigava ušesa se pritožujejo? — Pt. pr. respuens z gen.: vocum communium Gell.

resquiller [rɛskije] verbe intransitif vstopiti, zmuzniti se v kino, v avtobus itd., ne da bi plačali; zastonjkariti; verbe transitif dobiti zastonj, brez plačanja

resquiller une place de cinéma, un repas priti zastonj do sedeža v kinu, do obeda

restless [réstlis] prislov (restlessly prislov)
nemiren, vznemirjen, nervozen; nespokojen, nezadovoljen; neprestan, brez konca; ki ne nudi miru, neudoben

a restless chair neudoben stol
a restless night noč brez spanja, brez počitka

retain [ritéin] prehodni glagol
obdržati, čvrsto držati, zadržati; ohraniti; ne vrniti; rezervirati (sedež), zaarati si, dati aro; zagotoviti si usluge, zlasti odvetnika, s predhodnim dogovorom ali plačanjem; zapomniti si, ne pozabiti, obdržati v spominu

to retain one's composure ohraniti mirno kri
to retain in one's mind (memory) obdržati v spominu
to retain a tune zapomniti si melodijo
I retained a lawyer najel sem stalnega odvetnika
the bottle still retains the smell of... steklenica ima še vedno duh po...
this cloth retains its colour to blago obdrži svojo barvo

retarder [rətarde] verbe transitif odlašati, odložiti; zavlačevati, zadrževati; zaustavljati, ovirati; pomakniti nazaj (uro); verbe intransitif zaostajati, prepočasi iti (ura); zaostati (sur za); zakasniti se, familier priti prepozno, zamuditi (de 10 minutes za 10 minut); ne vedeti za najnovejše novice

se retarder zakasniti se
on a retardé la date des examens datum izpitov so preložili na kasneje
deux mots seulement, je ne veux pas vous retarder samo dve besedi, nočem vas zadrževati
cet incident m'a retardé ta pripetljaj me je zadržal, zamudil
retarder sa montre pomakniti svojo uro nazaj
ma montre retarde de 3 minutes, (familier) je retarde de 3 minules moja ura zaostaja tri minute
retarder sur sontemps zaostajati za svojim časom

retenir* [rətnir] verbe transitif zadrž(ev)ati, pridržati; ne izpustiti iz rok, brzdati (jezo); pomiriti (osebo); obdržati v spominu, zapomniti si; rezervirati (si); commerce odtegniti (sur od); juridique izjaviti se za pristojnega; verbe intransitif, familier zadrževati naravno potrebo

se retenir obdržati se, obstati, oprijeti se (à za); obvladati se, zadržati se
je ne vous retiens pas ne zadržujem vas, pojdite, če hočete
je retiens difficilement les dates datume si težkó zapomnim
retenez bien ceci dobro si to zapomnite!
je le retiendrai zapomnil si ga bom!
retenir l'attention, le regard pritegniti pozornost, pogled nase
retenir ses cheveux par un ruban pritrditi si lase s trakom
retenir sa langue brzdati svoj jezik
retenir au lit (figuré) prikleniti na posteljo
retenir ses larmes, sa colère zadrževati solze, požreti jezo
retenir une place, une chambre rezervirati sedež, sobo
retenir quelqu'un comme otage (ob)držati koga kot talca
retenir son souffle, son haleine zadržati (trenutno) dih, sapo
je ne sais ce qui me retient ne vem, kaj me pri tem ovira, drži nazaj
retenir telle somme pour la Sécurité sociale, pour la retraite odtegniti neko vsoto za socialno zavarovanje, za pokojnino
bien qu'il soit un bon skieur, il avait du mal à se retenir dans la descente čeprav je dober smučar, se je le s težavo obdržal na nogah pri spustu
elle se retient pour ne pas pleurer ona zadržuje jok, solze

re-ticeō -ēre -uī (re in tacēre)

1. intr. molčati, obmolkniti, umolkniti: Pers., Plin., Cl. idr., subterfugere volui reticendo Ci., cum ille primo reticuisset Ci., reticere de adversis T., de Chelidone reticuit, quoad potuit Ci.; z dat. personae komu molčati, ne odgovarjati: reticere loquenti O., privato L., respondenti T.

2. trans. zamolč(ev)ati (zamolčavati), molčati o čem: Pl., Ter., Afr. fr., S. idr., cogitationes suas Ci., nihil reticuit Ter., ea reticenda putaram Ci., reticere errorem, iniurias Ci., reticetur formula pacti O.; subst. pt. fut. pass. reticenda -ōrum, n skrivnosti: Iust.

rétif, ive [retif, iv] adjectif uporen; figuré trmast; ki se ne pusti poučiti

âne masculin, cheval masculin, mulet masculin rétif trmast osel, konj, mezeg (mula)
enfant masculin rétif et désobéissant uporen in neubogljiv otrok

re-tineō -ēre -tinuī -tentum (re in tenēre)

1. zadrž(ev)ati (zadržavati), pridrž(ev)ati (pridržavati), ustaviti (ustavljati), zaustaviti (zaustavljati), (trdno) prije(ma)ti, (trdno) držati, ne pustiti (puščati) od sebe: Ter., S., L., Sen. ph., Plin. iun. idr., quid nunc me retines? concilium dimittit, Liscum retinet C., hominem summa vi retinere coepit Ci., navicularios retinere Ci. prijeti, ujeti, retentā utrāque nave C., tempestate retineri C., aegre (= non) sunt retenti, quin … C. komaj so se dali (niso se dali) zadržati, lacrimas retinere O. tajiti (prikrivati, skrivati) solze, verba volare retenta O. od boli zadržane; occ. obdržati: Pl., Eutr. idr., quos nummos acceperat, retinuit omnes Ci., ferrum in vulnere N., tertiam partem armorum in oppido C.

2. (za)držati (zadrževati), pridrž(ev)ati (pridržavati), (o)hraniti (ohranjati), (ob)držati, udržati, ne pustiti (puščati), ne opustiti (opuščati), ne izpustiti (izpuščati) česa, ne izogniti (izogibati) se česa, čemu: H., Plin. iun. idr., arcum manu Ci., Graecos sub sua (Galliam in populi Ci.) retinere potestate N., oppidum retinere C., Aegyptum, Moesiam Cu., Eutr., arces Cat.; metaf.: Graeciae principatum retinere Cu., potestatem bonitate N., amicos observantiā, rem parsimoniā Ci., paululum etiam spirans ferociamque animi, quam habuerat vivos, in voltu retinens S., fidem in amicitia Ci., virtutis memoriam, Milonis memoriam Ci.; obratno: aliquid in memoriā N. (o)hraniti (ohranjati) v spominu, ne pozabiti (pozabljati), aliquid memoriā Ci., animos sociorum in fide L.; pregnantno: aliquem in officio Ci. ohraniti (ohranjati) si zvestega; occ.
a) obdržati kot pravilo, zakon; z ut ali ne in cj.: Q., vehementer id retinebatur (strogo so se držali tega, strogo so gledali na to … ), populi comitia ne essent rata, nisi … Ci.
b) (o)hraniti (ohranjati) v spominu, spominjati se: Gell.; z ACI: Ulp.

3. metaf. zadrž(ev)ati (zadržavati) = (o)brzdati, (u)krotiti, v strahu imeti (držati), ostro (trdo) prijeti (držati) koga: gaudia nec retinet Rhoetus O., retenta crescit rabies O., liberos pudore, liberalitate, metu retinere Ter.
b) zabavati, zanimati koga kaj: ordo ipse annalium mediocriter nos retinet Ci., (sc. Picus) ore suo volucres vagas retinere solebat O. — Od tod adj. pt. pr. retinēns -entis (trdno) držeč se česa, zelo gledajoč na kaj, zelo upoštevajoč kaj, zelo marajoč za kaj: retinens sui iuris dignitatisque Ci., avitae nobilitatis T., antiqui moris T., Sallustius proprietatum in verbis retinentissimus Gell.

Opomba: Sinkop. cj. pf. retinerit: Luc.

retiré, e [rətire] adjectif odmaknjen, samoten; samotarski; ne več aktiven, upokojen

quartier masculin retiré et calme odmaknjena in mirna mestna četrt
retiré du monde odmaknjen od sveta
commerçant masculin retiré ne več aktiven trgovec
depuis qu'il est retiré, il voyage beaucoup odkar je upokojen, mnogo potuje
mener une vie retirée, vivre retiré et solitaire živeti v samoti, proč od ljudi
coin masculin retiré odmaknjen kot(iček)

retiring [ritáiəriŋ] pridevnik (retiringly prislov)
samotarski, vase zaprt, nedružaben; ki ne zbuja pozornosti; plašen, skromen, nevsiljiv; ki odhaja v pokoj

retiring age leta starosti za pokoj
retiring colour nevsiljiva, decentna barva
retiring pension (allowance) pokojnina, penzija
retiring room umivalnica, stranišče

re-tractō (re-trectō) -āre -āvī -ātum (frequ. k retrahere)

I. nazaj potegniti, nazaj vleči; metaf.

1. nazaj vzeti (jemati), preklicati (preklicevati): dicta V., largitiones Traianus ap. Plin. iun.

2. braniti se, upirati se, nasprotovati, zoprvati, obotavljati se, obirati se, omahovati, odkloniti (odklanjati), ne hoteti: S. fr., Col. idr., quid retractas? V., secuta exercitum plebs nullo retractante L., sive retractabis, sive properabis Ci.

3. zmanjšati (zmanjševati), v nič dati (dajati), (po)grajati: retractandi operis gratiā Gell. —

II.

1. zopet (znova, spet) potipati, prije(ma)ti, vzeti (jemati), (z)grabiti: ferrum V., vulnera O., arma L., vota O. zaželeno podobo; pren.: retractando nondum coeuntia vulnera rumpam O. = obnoviti stare rane (bolečine).

2. metaf. zopet (znova, ponovno, še enkrat) lotiti (lotevati) se česa, zopet (znova, spet) se ukvarjati se s čim, zopet (znova, spet) se posvetiti (posvečati) čemu, zopet (znova, spet) vršiti, zopet (znova, spet) opravljati kaj, obdelati (obdelovati, obdelavati), predelati (predelovati, predelavati): hoc in proximo libro retractare Varr., verba desueta O., tertius ille locus orationis a me retractandus Ci., dum prima retractant fata domūs O., Ceae retractare munera neniae H. obravnavati iste stvari (isto snov, isto tematiko) kakor Simonid v svojih nenijah; occ. zopet premisliti (premišljati, premišljevati), zopet razmisliti (razmišljati, razmišljevati): aliquid diligenter Ci., fata O., mecum deae memorata retracto O., mens (misel) postero die retractatur T., memoriam carissimi sodalis Sen. ph. obnoviti. — Od tod adj. pt. pf. retractātus 3 zopet pregledan, zopet predelan: idem σύνταγμα misi ad te retractatius Ci. ep. precej predelano.

re-trahō -ere -trāxī -tractum (re in trahere)

I.

1. nazaj vleči (vlačiti), nazaj potegniti (potegovati, potezati), nazaj nesti (nositi), nazaj prinesti (prinašati), nazaj privesti, nazaj (po)klicati: Pl., Acc. fr., Auct. b. Hisp., O., L., T. idr., Licinium cum iam manum porrexisset … retraxisse Ci., retrahit pedem unda V. pljuska (plivka) nazaj, quo fata trahunt retrahuntque, sequamur V., ea spes Verrem a porta ad iudicium retraxit Ci.; occ. (begunca) uloviti, (nazaj) prignati, nazaj privesti, nazaj pripeljati: Ter., Varr., Ci. idr., Dumnorigem retrahi imperat C., eum retractum ex itinere (fuga) S., necari comprehensos omnes retraherunt L.

2. metaf.
a) odtegniti (odtegovati, odtezati), odvrniti (odvračati), ne dovoliti (dovoljevati), ne pustiti (puščati), ne pripustiti (pripuščati), zadrž(ev)ati, braniti komu kaj: consules a foedere Ci., Thebas ab interitu N. rešiti, atrociter minitantem ab se retractum esse Ci., duo consules a re publica retrahere Ci. od državnega prida, occulere aut retrahere aliquid L. pridrž(ev)ati, zadrž(ev)ati, ne da(ja)ti popolnoma, vires ingenii, verba Sen. ph. potajiti, prikri(va)ti, skri(va)ti; refl. odtegniti (odtegovati, odtezati) se, umakniti (umikati) se čemu, ne vda(ja)ti se v kaj, (iz)ogniti ((iz)ogibati) se čemu, izmakniti (izmikati) se: Cat., Cels. idr., cum se retraxit, ne pyxidem traderet Ci., se retrahebat ab ictu O. izognil se je, ne te retrahas et absis H.
b) iz števila (iz)brisati, (pre)črtati: Suet. —

II. zopet (znova, ponovno, še enkrat, spet) potegniti (potegovati, potezati, vleči): ad eosdem cruciatus postero die retrahebatur T., Treveros in arma T.

2. metaf.
a) potiorem civitatis partem ad societatem Romanam retrahere T.
b) zopet na dan (svetlo) voditi, (pri)vleči: oblitterata monumenta retrahere T., oblitterata aerarii nomina T. —

III. vleči kam; pren. =
a) usmeriti (usmerjati), obrniti (obračati) kaj na kaj: imaginem quietis ad spem haud dubiae retrahere T.
b) spraviti (spravljati) v kako stanje: in odium iudicis retrahere Ci. omrziti sodniku, poskrbeti, da pade (kdo) pri sodniku v nemilost, in condicionem proborum ministrorum Traianus ap. Plin. iun. — Od tod adj. pt. pf. retractus 3 „nazaj potegnjen“, oddaljen, daleč, skrit, skriven, odročen: sinus maris L., retractior a mari murus L., retracti introrsus oculi Sen. ph. vdrte.

revoke [rivóuk]

1. samostalnik
preklic; (kartanje) nepriznavanje barve, renonsa

beyond revoke nepreklicen
to make a revoke (kartanje) ne odgovoriti s (pravo) barvo, renonsirati

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
preklicati, nazaj vzeti; ukiniti, razveljaviti, revocirati; (kartanje) ne odgovoriti s pravo barvo, renonsirati; (redko) vzeti nazaj, preklicati svojo obljubo

rewardless [riwɔ́:dlis] pridevnik
nenagrajen, nepoplačan; ki se ne izplača

rientrare

A) v. intr. (pres. rientro)

1. vstopiti spet, vstopati nazaj, spet priti; vrniti, vračati se:
rientrare in casa spet stopiti v hišo
i giocatori sono rientrati in campo igralci so spet na igrišču
quando rientri? kdaj prideš, kdaj se vrneš?
rientrare in grazia di qcn. pren. biti spet v milosti pri kom, uživati spet naklonjenost nekoga
rientrare nei ranghi pren. spet se podrediti, podrejati
rientrare in patria vrniti se domov, v domovino
rientrare in possesso di qcs. spet priti do česa
rientrare in sé zavedeti, ovedeti se

2. ekst. umakniti, umikati se; uskočiti, skrčiti se (blago); pren. biti odpovedan, ne se realizirati:
per mancanza di finanziamenti il progetto è rientrato zaradi pomanjkanja finančnih sredstev projekt ni bil realiziran

3. biti pomaknjen nazaj, navznoter

4. spadati (k), biti (v):
il caso non rientra nelle tue competenze zadeva ni v tvoji pristojnosti

5. nazaj dobiti (izposojeni, vloženi denar):
rientrare nel proprio, rientrarci priti na svoje

B) v. tr.

1. navt. nazaj potegniti, povleči (v čoln, na ladjo)

2. navt. speti del jader

rifiutare

A) v. tr. (pres. rifiuto)

1. odkloniti, odklanjati; odbiti; zavrniti, zavračati; ekst. ne prenesti, prenašati:
rifiutare il sole ne prenesti sonca

2. odpovedati:
rifiutare l'obbedienza odpovedati pokorščino

B) ➞ rifiutarsi v. rifl. (pres. mi rifiuto) braniti se

C) v. intr. impers. navt. zapihati v drugo smer (veter)

rifuggire v. intr. (pres. rifuggo)

1. ponovno zbežati

2. pren. izogibati se; ne trpeti:
rifuggire dalle bassezze ne trpeti podlosti