Franja

Zadetki iskanja

  • vrtoglavic|a ženski spol (-e …) das Schwindelgefühl, der Schwindel; die Höhenangst; figurativno der Taumel
    medicina vrtoglavica ovc die Drehkrankheit
    brez vrtoglavice schwindelfrei
    imeti vrtoglavico an Schwindel leiden
  • vrtoglávica vrtoglávost dizziness, giddiness; medicina vertigo pl vertigoes; vertiginousness

    dobiti vrtoglávico to get (ali to have) a dizzy spell (od from, with)
    imeti vrtoglávico to feel dizzy
    povzročiti vrtoglávico to make someone giddy, to bring on a dizzy spell
  • vŕvca, vŕvica cordon moški spol , cordelette ženski spol , (tanka) cordonnet moški spol , ganse ženski spol ; ficelle ženski spol ; elektrika cordon (ali fil moški spol) électrique

    vžigalna vrvca (cordeau moški spol, cordon moški spol) bickford moški spol, mèche ženski spol (lente)
    vrvca za psa laisse ženski spol
    voditi (imeti) na vrvici mener (tenir) en laisse (tudi figurativno)
  • vŕv(i)ca string, twine; cord; line; (za šivanje vreč) packthread; binding thread

    svilena vŕv(i)ca silk cord
    imeti koga na vŕv(i)ci to have someone on a string, to keep a tight rein on someone, to twist someone round one's (little) finger
    vŕv(i)ca za psa lead
    pse na vŕv(i)co! dogs must be kept on the lead!
    merilna vŕv(i)ca (trak) tape measure, tape
    vžigalna vŕv(i)ca fuse (cord)
    rdeča vŕv(i)ca (trak) za povezovanje službenih spisov zgodovina red tape
    voditi koga na vŕv(i)ci, z vŕv(i)co (figurativno) to lead someone by the nose
  • vŕvica (-e) f dem. od vrv cordicella, funicella; spago; filo; cavo:
    konopljena, plastična vrvica funicella di canapa, di plastica
    vrvica iz najlona cordicella di nylon
    klobčič vrvice un gomitolo di spago
    elektr. priključna vrvica cavo (di attacco)
    vžigalna vrvica miccia
    šport. ciljna vrvica il filo del traguardo
    navt. vrvica (za vezanje) strafilaggio
    rib. vrvica za trnek (navita na plutovino) correntina
    voditi psa na vrvici tenere il cane al guinzaglio
    publ. prerezati vrvico (ob otvoritvi) inaugurare (col taglio del nastro)
    pren. držati, imeti na vrvici tenere al guinzaglio qcn.
  • vsák (-a -o)

    A) adj. ogni; ciascuno; qualunque, qualsiasi; tutto:
    napeljati elektriko v vsako vas portare l'elettricità in ogni villaggio
    v vsakem primeru in ogni caso
    vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
    lahko opravlja vsako delo è capace di sbrigare qualsiasi lavoro
    na razpolago sem vam v vsakem trenutku sono a sua disposizione in qualsiasi momento
    v vsakem pogledu sotto tutti gli aspetti
    v vsakem primeru in tutti i casi
    na vsak način in tutti i modi
    vsak čas bodo prišli vengono a momenti
    to je izven vsakega dvoma è indubbio, è fuori dubbio
    ugotavljati na vsakem koraku constatare a ogni passo
    gledati na vsak tolar essere parsimonioso, spilorcio; lesinare
    na vsak način certamente, ad ogni costo
    o čem govoriti na vsakem oglu parlarne dappertutto, essere sulla bocca di tutti
    biti v vsakem pogledu, primeru upravičeno essere affatto giustificato
    pren. imeti na vsak prst pet ženinov avere a scelta un esercito di pretendenti
    stvar ni za vsak žep non è a portata di tutte le tasche
    loviti se za vsako bilko attaccarsi all'ultimo filo di speranza
    obogateti za vsako ceno arricchire a qualunque costo, costi quel che costi
    vsaka koščica me boli mi dolgono tutte le ossa
    pisati komu vsake kvatre enkrat scrive a qcn. ogni morte di papa
    kaj hočemo, ljudi so vsake sorte che ci si può fare, di gente ce n'è di tutte le specie
    PREGOVORI:
    vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza
    vsake oči imajo svojega malarja de gustibus non est disputandum
    vsako tele ima svoje veselje non tutti i gusti sono alla menta
    ni vsak dan nedelja non tutte le ciambelle vengono col buco
    vsak berač svojo malho hvali ogni prete loda le sue reliquie
    Bog ne plačuje vsako soboto Dio non paga sempre il sabato
    vsak je svoje sreče kovač ciascuno è artefice della propria fortuna; fabbro a se stesso è di beata sorte (Tasso)

    B) vsák (-a -o) pron. ciascuno (-a), ognuno (-a), chiunque:
    to se lahko primeri vsakemu ciò può capitare a chiunque
    razbežali so se vsak na svojo stran si dispersero ognuno dalla sua parte
  • vsè adv.

    1. (s kompar. izraža postopno naraščanje, upadanje) sempre più; sempre meno:
    pitne vode je vse manj c'è sempre meno acqua potabile

    2. (s kompar. izraža visoko stopnjo) tutto; troppo:
    vse premalo vemo o tem ne sappiamo troppo poco

    3. (poudarja visoko mejo trajanja, doseganja) fino a:
    čakati vse do jutra attendere fino al mattino
    napiti se vse do nezavesti ubriacarsi fino a perdere coscienza

    4. (poudarja pomen besede)
    na trgu je vse polno ljudi la piazza è affollatissima
    imeti vse polno znancev avere moltissimi conoscenti

    5. (s pron. ali adv. za izražanje množine)
    kaj vse sem že opravil danes quante cose ho già sbrigato quest'oggi
    kam vse bi rad šel dove, in quanti luoghi mi piacerebbe andare

    6. vse prej kot meno che:
    ravnal si vse prej kot olikano ti sei comportato meno che civilmente
  • vselítven

    vselítvena gostija housewarming (party)
    imeti vselítveno gostijo to have a housewarming (party)
  • vstòp (vstópa) m entrata, ingresso; adito, accesso:
    imeti prost vstop avere libero adito a, presso
    nezaposlenim vstop prepovedan vietato l'accesso ai non addetti ai lavori
    ob vstopu all'entrata
    vstop v vojno entrata in guerra
    prost, prepovedan vstop ingresso libero, vietato
    alp. vstop v steno attacco
    vstop prepovedan mladoletnim osebam vietato l'ingresso ai minori di 16 anni
  • vtís impression; impress; sensation; effect; tiskarstvo stamp, imprint; mark

    trajen (globok) vtís lasting (deep) impression
    (ne)ugoden vtís (un)favourable impression
    biti pod vtísom, da... to be under the impression that...
    imam vtís, da... it is my impression that...
    imel je vtís, kot da... he had the impression that...
    dajati vtís to give an (oziroma the) impression
    dobiti, imeti dober vtís o čem to be favourably impressed by something
    napraviti vtís na koga to impress someone, to leave an impression on someone
    novica, vest je napravila zelo velik vtís the news created a sensation (ali a stir)
    predstava je napravila name globok vtís the performance made (ali produced) a profound impression on me
    name je napravilo vtís... I was impressed by...
    storiti kaj, da bi napravili vtís to do something for effect
    zapustiti neizbrisen vtís to leave one's mark (on)
  • vtís impresión f

    dober (slab, trajen) vtis impresión buena (mala, duradera)
    celotni vtis impresión general (ali de conjunto)
    popotni vtisi impresiones f pl de viaje
    imeti vtis, da ... tener la impresión (de) que...
    napraviti vtis na causar (ali producir) impresión en (ali a), impresionar (koga a alg)
    pustiti (ne)ugoden vtis dejar (ali producir ali hacer) (una) impresión (des)favorable
    zbuditi vtis, da ... dar la impresión que...
  • vzajémen (-mna -o) adj.

    1. mutuo, reciproco, vicendevole:
    vzajemna pomoč solidarietà
    društvo za vzajemno pomoč società di mutuo soccorso
    vzajemno razumevanje comprensione reciproca

    2. knjiž. (skupen) comune, in comune:
    imeti s kom precej vzajemnih potez avere parecchi tratti in comune con qcn.
  • vzgaja|ti (-m) vzgojiti

    1. otroke: erziehen
    imeti pravico vzgajati erziehungsberechtigt sein

    2. živali, rastline: (selekcionirati, vzrejati) zuchten, hochzüchten
  • vzlet [è] moški spol (-a …) letalstvo der Start (z vitlom Windenstart), der Abflug, (dvig od tal) das Abheben; balona: der Aufstieg
    imeti v pripravljenosti za vzlet klarhalten, startklar halten
    letalo za navpičen vzlet in pristanek der Senkrechtstarter
    pripraviti za vzlet klarmachen, startklar machen
    pripravljen za vzlet startklar, einsatzklar
  • vzmetn|i [é] (-a, -o) Feder- (členek das Federgelenk, kovalnik der Federhammer, manometer das Federmanometer, obroček der Federring, rogelj der Federzinken, vlek der Federzug, ključavnica das [Federschloß] Federschloss, noga das Federbein, obesa die Federlasche, sponka die Federklemme, tehtnica fizika die Federwaage, jedro der Federkern, jeklo der Federstahl)
    imeti vzmetne lastnosti federn
  • vzròk causa f ; (razlog) razón f ; motivo m

    brez vzroka sin motivo
    iz tega vzroka por este motivo
    glavni vzrok causa fundamental
    vzrok smrti causa de la muerte
    vzrok za ločitev causa de divorcio
    postranski vzrok causa secundaria
    razmerje vzroka in učinka relación f de causa a efecto
    majhen vzrok, velik učinek fam con pequeña brasa se enciende una casa
    dati vzrok za dar motivo para
    imeti mnogo vzrokov za tener sobrada razón para (nedoločnik)
    biti brez vzroka carecer de motivo
    imeti svoje vzroke za tener sus motivos (ali razones) para
    navesti vzroke alegar motivos (za para)
    nima nobenega vzroka za no tiene ninguna razón para (nedoločnik)
  • x | X m
    črka x lettera x
    imeti noge na x avere le gambe a x
    fiz. x žarki raggi x
    mat. os x asse x
    mat. (neznanka) x (incognita) x
    metal. profil X profilo a X
    (za označevanje neznane osebe) XY NN
  • za2 prep.

    I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
    že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
    priti domov za dne venire a casa di giorno

    II. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
    skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
    zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello

    2. (za izražanje smeri, cilja) per:
    ladja za Split la nave per Spalato
    avtobus za Maribor il pullman per Maribor

    3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
    ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
    potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
    izvedeti za novico venir a sapere la novità
    prošnja za podporo domanda di sussidio

    4. (za izražanje funkcije) da:
    biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone

    5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
    zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
    nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
    občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce

    6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
    imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
    veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
    izdajati se za zdravnika farsi passare per medico

    7. (za izražanje namena) in, da, per:
    konj za jahanje cavallo da sella
    boj za obstanek lotta per l'esistenza

    8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
    imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
    vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
    imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.

    9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
    imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
    pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare

    10. (za izražanje količine časa) per:
    imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
    zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
    naročiti za osmo uro ordinare per le otto

    11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
    občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
    zaboj za drva la cassa della legna
    spored za nedeljo il programma della domenica
    lak za nohte smalto per le unghie

    12. (za izražanje načina)
    prodati za gotovino vendere per contanti
    bežati kot za stavo scappare a gambe levate
    govoriti sam zase parlare sottovoce
    za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
    krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni

    13. (za izražanje vzroka) per:
    jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
    biti kaznovan za krajo essere punito per furto
    klečati za kazen stare in ginocchio per castigo

    14. (za izražanje mere) di, per:
    za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
    umakniti se za korak ritirarsi di un passo

    15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
    plačati za brata pagare al posto del fratello
    prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori

    16. (za izražanje podkrepitve) per:
    za božjo voljo per l'amor del cielo

    III. (z orodnikom)

    1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
    za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
    nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
    sedeti za mizo sedere a tavola

    2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
    za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità

    3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
    za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
    najhujše je za nami il peggio è passato

    4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
    dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
    voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio

    5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
    podedovati za očetom ereditare dal padre
    nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore

    6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
    koprneti za kom spasimare per qcn.
    povpraševati za kom chiedere di qcn.
    žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza

    7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
    težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
    gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno

    8. (za izražanje vzroka) di, per:
    zboleti za gripo ammalarsi di influenza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
    pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
    pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
    hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
    pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
    pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
    biti za nadlego importunare, dar fastidio
    tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
    pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
    pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
    pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
    pren. biti za odstrel andare silurato
    oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
    pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
    pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
    pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
    pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
    pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
    pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
    pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
    prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
    pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
    pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
    pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
    pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
    pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
    pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
    pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
    za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina
  • zabáva (-e) f

    1. divertimento, spasso, svago:
    imeti psa za družbo in zabavo avere un cane per compagnia e divertimento

    2. divertimento, festa:
    prijetno zabavo vam želim auguro buon divertimento

    3. festa, trattenimento, ricevimento:
    zabava na prostem festa all'aperto
    zabava s plesom trattenimento danzante
    novoletna, pustna zabava veglione di S. Silvestro, di carnevale
  • zadéti (cij) dar en el blanco, hacer blanco (v en)

    pravo zadeti acertar; (pri borilstvu) tocar; (o krogli) dar en
    zadeti v živo tocar en lo (más) vivo; (uganiti) adivinar
    ne zadeti (pri streljanju) errar el tiro, no hacer blanco, fig no acertar
    dobro zadeti (= imeti srečo) tener suerte
    dobro ste zadeti (foto) su retrato de usted está muy parecido
    koga zadene krivda (za to)? ¿quién tiene la culpa (de ello)?
    to zadene tebe eso se refiere a ti, fam eso va por ti
    zadet od strele herido (ali alcanzado) por el rayo
    zadeti žebljico na glavico dar en el davo (ali en la yema)