Franja

caio m nekdo:
tizio e caio ta in oni

calabrais, e [-brɛ, z] adjectif kalabrijski

calaminé, e [-ne] adjectif, automobilisme sajast, s sajami pokrit

calamita f

1. fiz. magnet

2. pren. magnet:
quella ragazza è una vera calamita per gli uomini dekle je pravi magnet za moške

calamitōsus 3, adv. -ē (calamitās)

I. act. škodljiv, poguben, pogubonosen, kvaren: Ca., Fl., tempestas pestisque Ci., calamitosissimum bellum Ci.; z dat.: fuga patriae calamitosa Ci., incendium plebi calamitosum S., victoriae funestae populo Romano et calamitosae Suet.

— II. pass.

1. škodi podvržen, ujmi izpostavljen: Ca., agri vectigal loco et caelo calamitosum Ci., hordeum... minime calamitosum Plin.

2. pren. nesrečo trpeč, nesrečen, beden: Ca., civis Ci., homines miseri et... calamitosi Ci., calamitosissimus omnium Regulus Sen. ph.; res misera et calamitosa Ci., c. otium, exsilium Ci., calamitose vivere Ci.

calare

A) v. tr. (pres. calo)

1. spustiti, spuščati:
calare un secchio nel pozzo spustiti vedro v vodnjak
calare le vele spustiti jadra
calare il sipario pren. prenehati (dejavnost)
calare le brache pren. pog. prestrašiti se, v hlače se podelati
calarla a qcn. pren. zagosti jo komu

2. (pri pletenju) spustiti, spuščati

3. igre vreči karto

4. mat.
calare la perpendicolare začrtati pravokotnico

B) v. intr.

1. spustiti, spuščati se; vpasti, vpadati:
i lupi affamati calano al piano lačni volkovi se spuščajo v dolino

2. padati; upadati, pojemati, znižati se; manjšati se:
è calato di peso, volume, lunghezza, durata znižala se je teža, prostornina, zmanjšala se je dolžina, trajanje
la benzina è calata bencin se je pocenil
è calato nella stima upadel mu je ugled

3. zaiti, zahajati:
il sole cala sonce zahaja

C) ➞ calarsi v. rifl. (pres. mi calo) spustiti, spuščati se

calcitie, e [-sifje] adjectif poapnel

calcolare v. tr. (pres. calcolo)

1. preračunati, izračunati:
calcolare la superficie di qcs. izračunati površino nečesa; absol. računati:
non sa ancora calcolare ne zna še računati

2. šteti:
ti ho calcolato come assente štel sem te kot odsotnega

3. presoditi, presojati; preceniti, precenjevati:
calcolare i pro e i contro presoditi razloge za in proti

calcolatore

A) agg. (f -trice)

1. računski:
regolo calcolatore logaritemsko računalo
macchina calcolatrice računski stroj, kalkulator

2. pren. preračunljiv:
uomo infido e calcolatore nezanesljiv in preračunljiv človek
donna avida e calcolatrice pohlepna in preračunljiva ženska

B) m (f -trice)

1. računar, računarka

2. pren. preračunljivec, preračunljivka

3. računalnik:
calcolatore digitale digitalni računalnik
calcolatore elettronico elektronski računalnik

caldana f

1. naval vročine; pren. jezni izbruh:
quando gli vengono le caldane è irriconoscibile ko se razvname, ga ni moč prepoznati

2. gradb. izolacijski sloj

caldo

A) agg.

1. topel, vroč:
clima caldo vroče podnebje
stagione calda topli letni čas
animali a sangue caldo pog. toplokrvne živali

2. pren. vroč, strasten, ognjevit; prisrčen:
ha un temperamento caldo je strastne nravi
essere una testa calda pren. biti zaletav
avere il sangue caldo biti vročekrven, razburljiv
a sangue caldo pren. razburjeno, razvneto
ci accolsero con calda simpatia prisrčno so nas sprejeli
pigliarsela calda biti zaskrbljen, vznemiriti se, razvneti se
dare una calda e una fredda sporočiti najprej dobro, potem pa slabo novico

3. topel; pren. svež, najnovejši:
pane caldo topel kruh
notizie calde najnovejše vesti

4. ekst. topel (barva, glas):
un giallo caldo toplo rumenilo
una voce calda topel glas

5. pren. vroč:
zona calda vroče področje; ekst.
telefono caldo rdeči telefon

B) m

1. toplota, vročina:
il tuo cappotto tiene molto caldo tvoj plašč je zelo topel
oggi è, fa caldo danes je toplo
lavorare a caldo vroče obdelovati
tenere in caldo un piatto držati jed na toplem
tenere qcn. in caldo pren. z nekom obzirno ravnati, ne ugoditi komu takoj
tenere qcs. in caldo pren. dati zadevo začasno na stran
ho caldo vroče mi je
non vedo ora che arrivi il caldo komaj čakam, da pride poletje
prendi qualcosa di caldo dopo il viaggio po potovanju použij kaj toplega

2. pren. vroča želja, zanos, žar:
nel caldo del discorso v zanosu debate
non mi fa né caldo né freddo mi je prav vseeno
essere in caldo pren. goniti se (živali)

3.
a caldo pren. neposredno (po):
chiedere un'impressione a caldo vprašati za vtis neposredno po dogodku

calé, e [kale] adjectif pritrjen, zagozden, zaklinjen, podložen (s klinom); figuré, familier dobro podkovan, učèn, poučèn

être rudement calé en chimie biti zelo dobro podkovan v kemiji

calefaciō, mlajše calfaciō (calficiō), -ere -fēcī -factum, pass. cal(e)fīō -fierī (redko calfacior -facī ali calficior -ficī) -factus sum (prvotno calens [gl. caleō] faciō)

1. greti, ogre(va)ti, segre(va)ti, razgre(va)ti, topliti, (raz)beliti: Varr., Lucr., Cels., Q. idr., dolium Ca., corpus Ci., ceram Vitr., calfacit igne focum O., calefacit manum algentis sinu O., iube huic aquam calefieri Pl., minora balnearia citius calefiunt Sen. ph., rubor calefacta per ora cucurrit V. po razgretih licih; šalj.: forum aleatorium calfecimus Augustus ap. Suet. (o vnetem kockanju) = kockovnici nismo dali ohladiti se; subst. pt. pr. medic. calefacientia -ium, n ogrevala: Cels.

2. pren.
a) prigrevati komu, podkuriti komu = vznemiriti (vznemirjati) koga, privi(ja)ti koga: Gabinium ad populum luculente calefecerat Mummius Ci. ep., calface hominem Ci. ep., nos... rumoribus calificimur Ci. fr.
b) pesn. razgre(va)ti, razvne(ma)ti, (raz)dražiti: calefacta corda tumultu V., nondum calfacti velitis (po drugih militis) hasta O., vino calefacta Venus Cl.

Opomba: Imp. calfac (redkeje calface Ci. ep.); druge redke oblike: calfacimini Vulg., calfaciantur Vitr.; s preglasom: calficimur Ci. fr., calficiendum Ci., calficiunt Caelius in Ci. ep., calficiens It.

calefactus (Lact.), calfactus (Plin.), abl. -ū, m (cal[e]facere) ogrevanje, segrevanje.

calendario m (pl. -ri)

1. koledar:
calendario solare sončni koledar
calendario gregoriano gregorijanski koledar
calendario giuliano julijanski koledar
calendario scolastico šolski koledar
è nel calendario pren. sreča mu je naklonjena
non avere qcn. in calendario ne čislati koga

2. koledar, spored:
calendario sportivo spored športnih prireditev
calendario venatorio lovski koledar

calēscō -ere, caluī (incoh. glag. calēre)

1. razgre(va)ti se, razvne(ma)ti se, otopliti se, vroč posta(ja)ti
a) od fizikalne toplote: per aestatem caelum meridianum sole exoriente calescit, meridie ardet Vitr., medio... unda die gelida est, ortuque obituque calescit O., flumineae volucres medio caluere Caystro O. so začele vreti, tunc primum caluere triones O., (Solis aqua) sub lucis ortum tepide manat,... inclinato (die) in vesperam calescit Cu.; od česa? z abl.: ubi potest illa aetas (senectus) aut calescere vel apricatione melius vel igni aut vicissim umbris aquisve refrigerari salubrius? Ci., nam duplici ratione accenditur, ipse sua cum mobilitate calescit, et e contagibus ignis Lucr.
b) od človeške toplote: ex iis, quae in homine sunt, hic (sanguis) celerrime vel calescit vel refrigescit Cels.; od česa? z abl.: cum corpus motionibus in ambulatione calescat Vitr.; z ab: quae spiritu in pulmones anima ducitur, ea calescit primum ipso ab spiritu, deinde contagione pulmonum Ci.

2. pren. razgre(va)ti se, razvne(ma)ti se, vzplamte(va)ti, razžariti (razžarjati) se, vž(i)gati se: est deus in nobis: agitante calescimus illo O., narratur et prisci Catonis caepe mero caluisse virtus H. celo stari Katon se je navkljub svoji kreposti baje često razvnel ob vinu, si quando profundo nubigenae caluere mero Stat., ubi convivium caluit (sc. mero) Min.; occ. o žaru ljubezni: accede ad ignem hunc, iam calesces plus satis Ter., quo propior nunc es, flammā propiore calesco O., quoque magis sequitur, flammā propiore calescit O., accepti caluere sub ossibus ignes O., David unius tantum adulescentulae grandaevus calescit amplexibus Hier.

calidus, vulg. kontr. caldus, adv. -ē (calēre)

1. gorek, topel, vroč: omne, quod est calidum et igneum, cietur et agitur modo suo Ci., c. vulnus O., Cu., corpus Cels., Cu., oleum, vinum (bene) c. Cels., aqua c. Sen. ph., aqua modice c. Col., aquae calidae Ci. toplice, kot nom. propr. Calidae aquae L. Toplice (kopališče pri današnjem Tunisu), regio c. Vitr. ali loca c. Vitr., Plin.; kontr.: sol caldus Varr., lavatio calda Varr., Vitr. — Od tod subst.
a) calida -ae, f: Ca., Sen. ph., Plin., T. ali calda -ae, f (sc. aqua): Sen. ph., Col., Plin., Mart. topla voda.
b) calidum -ī, n: Pl. ali caldum -ī, n (sc. vinum, mulsum): Varr., Petr. kaj toplega, topla pijača (vino, pomešano s kropom), vrelo vino.
c) calida -ōrum, n gorkota, toplota, vročina: frigida pugnabant calidis O.; poseb. topli, vroči kraji: Plin.; tudi v superl. calidissima -ōrum, n: Plin.

2. pren.
a) isker, ognjevit, razvnet, vročekrven, hud, strasten, silovit, nagel, prenagljen, nepremišljen: Ter., equus calidus animis V., redemptor H., caldior est, acres inter numeretur H., non hoc ferrem calidus iuventā H., Gradivus c. Sil., c. rixa H., consilium c. Ci., consilia calidiora L.; od tod kot priimek Caldus (Calidus) -ī, m Kald, Kalid (= Vročekrvnež, Vročeglavec, Vročičnež): ut si dicamus idcirco aliquem Caldum vocari, quod temerario et repentino consilio sit Ci.; L. Iulius Calidus Lucij Julij Kalid, rim. pesnik v Napotovem času: N.
b) tako rekoč še gorak, še svež = pravkar pripravljen ali storjen: consilium, mendacium Pl., opus est quadraginta minis celeriter calidis Pl., tum tu igitur calide, quidquid acturus es, age Pl. pri tej priči, takoj.

câlin, e [kɑlɛ̃, in] adjectif laskajoč, božajoč, figuré sladek; masculin, féminin laskač, priliznjenec, -nka

callidus 3, adv. -ē (callēre)

1. zaradi izkušenj ali vaje pameten, izveden, izkušen, vešč, praktičen, izurjen, okreten, spreten; abs.: N., H., O. idr., homo sine dubio versutus et callidus Ci., versutos eos appello, quorum celeriter mens versatur, callidos autem, quorum tamquam manus opere, sic animus usu concalluit Ci., id tibi et medico callido et servo fideli non credidit Ci., callidum imperitus fraudavit? incredibile est! Ci.; occ. z gen., dat., abl. ali s kakim drugim določilom izveden, izkušen v čem, vešč česa, čemu, v čem: temporum, tei militaris T., locorum Amm., callidi offensionibus accendendis (dat.) T., acutus homo et naturā usuque callidus Ci., non ego naturā, nec sum tam callidus usu O., iuncturā callidus acri Pers., callidus ad suum quaestum Pl. zvito skrbeč za svoj dobiček, femina callida semper in fraudes Amm., callidus quidquid placuit iocoso condere furto H.

2. previden, pameten, umen, razborit: Lucr. idr., legum scriptor peritus et callidus Ci., iudex H., homo adulescens fecit perite et callide Ci., callidissime conicere N.; occ. (o stvareh in abstr.) umen, ostroumen, preračunljiv, dobro premišljen: amor Ter., confidens astutia aut callida audacia Ci., versutum et callidum factum Ci., incentum N., liberalitas N. sebična, callidissimum artificium Ci. globokoumen umotvor.

3. (v slabem pomenu) zvit, lokav, premeten: Pl., Ter., Mart. idr., homines callidi et versuti Ci., ex aequo bonoque, non ex callido versutoque iure Ci., callida malitia inimici L., tam vir callidus, vir omnium callidissimus N., callide, audacter, impudenter facere Ci., callide nutrire simultates T.

Callisthenēs -is, m (Καλλισϑένης) Kalisten(es), gr. filozof in naravoslovec iz Olinta, Aristotelov nečak; spremljal je Aleksandra Vel. v Azijo ter moral plačati svojo odkritost do njega z nasilno smrtjo: Ci., Cu. idr. Prijatelj Teofrast mu je v spomin napisal knjigo Καλλισϑένωης ἢ περὶ πένϑους: Ci.; ta spis so mnogo uporabljali poznejši filozofi in retorji, tako da ga celo Ci. imenuje vulgare et notum negotium.