Franja

nux, nucis, gen. pl. nucum, f (prim. stvnem. (h)nuz = nem. Nuss)

1. oreh: Cat., Tib., Col., Mart. idr., nuces … fusae ab Romanis castris … cratibus excipiebantur L., sparge, marite, nuces (ko je nevesta stopila v sobo, so sipali po tleh orehe kot dobro znamenje od Jupitra, zato se oreh imenuje tudi:) nux iū-glāns (= Iovis glans, Διὸς βάλανος) Cels., Plin., tudi samo iūglans (gl. iūglāns) Varr., Ci.; nux abellāna (avellāna) Ca., Plin. lešnik (gl. Abella); nucibus ludere Suet. (z orehi so se otroci tudi v starem veku radi igrali), pueri, qui tam parentibus amissis flebunt quam nucibus Sen. ph.; od tod (preg.): nuces relinquere Pers. slovo dati otroškim igram (z orehi) = stopiti iz otroških let, „šibi odrasti“ = šibo prerasti; preg.: vitiosa nux Pl. ali nux cassa (quassa) Pl., H. piškav, prazen oreh = stvar, ki ni piškavega oreha vredna, ničvredna malenkost, nil intra est oleā, nil extra est in nuce duri H. (s tem se označuje kaka trditev kot očitno neskladna); kolekt. = orehi: hic nux, hic mixta est rugosis carica palmis O.

2. vsak luščinast sad, vsak sad s trdo lupino: castaneae nuces V. kostanji, quasque tulit folio pinus acuta nuces O. ali nuces pineae Mart. pinele, pinijevi orehi, amara nux Cels., Col., Plin. grenki mandelj.

3. meton. bot.
a) oreh (drevo): nucem in Sabinis (sc. de caelo tactam esse) L.
b) mandeljevec, mandeljnovec: cum se nux plurima silvis induet in florem et ramos curvabit olentis V. (Georg. 1, 187).

oar¹ [o:] samostalnik
veslo; veslač
zoologija veslasta noga; greblja za peč (v pivovarni)

bank of oars veslaška klop
to bend to the oars veslati na vse kriplje
to boat the oars izvleči vesla v čoln
to feather the oars vesla na plosko spustiti
to have an oar in every man's boat vtikati se v vsako stvar
to lie on one's oars vesla na plosko položiti; figurativno dati roke križem
to pull a good oar dobro veslati
to put in one's oar vtikati se, vpasti v besedo
to rest on one's oars počivati na lovorikah
to toss the oars dvigniti vesla v pozdrav
figurativno chained to the oar prikovan k delu
pair-oar čoln na dve vesli
four-oar čoln na štiri vesla
ship your oars! pripravite vesla!
unship your oars! izvlecite vesla!

ob prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja) contro, su, a:
spotakniti se, zadeti ob kamen inciampare, urtare contro un sasso
položiti lestev ob zid appoggiare la scala al muro
navt. postaviti se, zapluti ob bok portarsi sottobordo

2. (za izražanje izgube) ○; biti ob kaj perdere qcs.:
biti ob službo perdere il lavoro
priti ob dobro ime perdere la reputazione

II. (z mestnikom)

1. a, accanto, allato a, lungo:
klobuk ima ob straneh zavihane krajce il cappello ha le falde rialzate ai lati
sloneti ob oknu stare appoggiati alla finestra
železnica je speljana ob reki la ferrovia è stata costruita lungo il fiume, segue il corso del fiume

2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) ○, a, per:
ob nedeljah hodi k maši le domeniche va a messa
ob počitnicah, ob rojstvu, ob treh per le vacanze, alla nascita, alle tre
pren. ob svitu al canto del gallo

3. (za izražanje primerjave) accanto a, a paragone con:
ob njem sem kakor pritlikavec accanto a lui sembro un nanerottolo

4. (za izražanje okoliščin dejanja) con, a; pisar. in sede di:
pogovarjati se ob kozarcu vina parlare, discorrere con davanti un bicchiere di vino
peti ob spremljavi klavirja cantare con l'accompagnamento del pianoforte
ob lepem vremenu je vse mesto na ulicah col bel tempo tutta la città si riversa per le strade
ob likvidaciji in sede di liquidazione

5. (za izražanje sredstva) con, a:
delati ob dogovorjeni mezdi lavorare a salario concordato
služba je dostopna vsakomur ob enakih pogojih il posto è accessibile a tutti a parità di condizioni
stati bok ob boku stare fianco a fianco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ob drugem govoriti tudi o tra l'altro parlare anche di
obresti bo treba plačati ob letu gli interessi dovranno essere pagati in, entro un anno
živeti ob kom vivere con uno
opombe ob robu dogodkov appunti ai margini dell'accaduto
pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro
biti (vse) bob ob steno essere tutto inutile, vano
šol. študij ob delu scuole (superiori) serali
študent ob delu studente lavoratore
držati se ob strani tenersi, starsene in disparte
korakati ob zvoku trobente marciare al suono della tromba

obdélati (-am) | obdelávati (-am) perf., imperf.

1. agr. coltivare, lavorare:
obdelavati zemljo lavorare la terra

2. lavorare, trattare; elaborare:
ročno, strojno obdelati lavorare a mano, meccanicamente
obdelati mleko trattare il latte
obdelavati podatke elaborare i dati
obdelavati kovine lavorare i metalli

3. trattare, esaminare:
obdelati neko vprašanje esaminare un problema

4. studiare:
obdelati postopke za pridobivanje izotopov studiare i processi per ottenere gli isotopi

5. žarg. (pregovoriti, pridobiti, pridobivati) convincere, lavorarsi qcn.

6. pren. (tepsti, pretepsti) bastonare, picchiare, menare; tirare addosso a, bersagliare qcn. di:
obdelali so ga z gnilimi jajci lo bersagliarono di uova marce

7. pren. stroncare; malmenare:
kritika ga je dobro obdelala la critica lo ha malmenato ben bene
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biblio. obdelati knjigo catalogare un libro
les. obdelati les trattare, lavorare il legno
grobo obdelati sgrossare, sgrezzare
teh. obdelati cilinder calibrare
teh. obdelati na stružnici tornire
ekst. obdelati pravokotno squadrare
metal. obdelati žareče železo massellare

obedovátí to lunch; to dine; to take one's lunch; to have (ali to eat) one's dinner; (zunaj doma) to dine out

obedovátí meso, pečenko to dine on meat, on roast
dobro (slabo) smo obedovali we have had a good (a bad) dinner

obétati to promise; to give (ali to pledge, arhaično to pass, to plight) one's word; (dajati nade) to give hope, to show promise, to bid fair, to raise expectations, to hold out hopes

on napravi več kot obeta he is better than his word
ne obetam si mnogo od njega I do not expect much of (ali from) him
on mnogo obeta he is a promising youngster, he's doing well
dobro se obeta it augurs well
obétati lep razvoj to shape well

obétati promettre

obetati si dobro letino s'attendre à une bonne récolfe
lepo vreme se obeta le temps est prometteur
obetati zlate gradove promettre monts et merveilles
mnogo si obetati od česa attendre beaucoup de qe, mettre de grandes espérances en quelque chose

obétati (-am)

A) imperf. promettere:
obetati zvestobo promettere fedeltà
obetati lepo prihodnost promettere un bell'avvenire
meteor. meteorologi obetajo lepo vreme i meteorologi prevedono bel tempo
pren. obetati hruške na vrbi, zlate gradove promettere mirabilia, mari e monti, promettere Roma e toma
podpirati mlade ljudi, ki obetajo assistere, sostenere i giovani che promettono

B) obétati se (-am se) imperf. refl. prevedersi, aspettarsi:
obeta se nevihta si prevede un temporale
ekst. obetajo se nam lepši časi ci si aspetta tempi migliori

C) obétati si (-am si) imperf. refl. aspettarsi, attendere; ripromettersi:
obetati si boljših uspehov aspettarsi maggiori successi
letos si obetamo (pričakujemo) dobro letino quest'anno ci ripromettiamo un buon raccolto

obétati prometer; ofrecer

obetati zlate gradove (fig) prometer el oro y el moro
vreme dobro obeta el tiempo es prometedor
on je dečko, ki veliko obeta es un muchacho que promete
mnogo si obetati od esperar mucho de
mnogo si obetam od tega me prometo mucho de ello

obiskan (-a, -o) besucht
dobro obiskan gutbesucht, lokal: vielbesucht

obiskán

dobro obiskán sestanek a well attended meeting

obléčen dressed; attired; clad (v in); robed; accoutred

dobro obléčen well-dressed, well-clad
borno, revno obléčen ill-clad, poorly clad
napol obléčen half dressed, half-clad
nemarno obléčen slovenly, slatternly
okusno obléčen smartly dressed
prav malo obléčen hardly dressed, half-dressed
tiptop obléčen dressed up to the nines
svečano obléčen in fine feathers, humoristično in full fig
biti obléčen kot iz škatlice to be impeccably turned out
ona je obléčena v črnem she is in mourning
najbolje obléčeni moški v Londonu the best turned-out man in London
bila je elegantno obléčena she was beautifully turned out
biti praznično, nedeljsko obléčen to be in one's Sunday best

obléči vestir; poner(se)

obleči plašč ponerse el gabán
obleči se vestirse
belo oblečen vestido de blanco
dobro obleči bien vestido
obleči se v črno vestirse de negro

oblikovan (-a, -o) geformt (ročno handgeformt, dobro wohlgeformt); arhitektonsko: gestaltet
lepo oblikovan formschön, ebenmäßig
oblikovana živica agronomija in vrtnarstvo die Formhecke
umetniško oblikovano steklo das Kunstglas

obnášati se (-am se) imperf. refl.

1. comportarsi, avere un comportamento; tenersi:
vljudno se obnašati comportarsi gentilmente
lepo se obnašati pri mizi tenersi bene a tavola

2. fare buona prova, riuscire (bene):
te gume se dobro, slabo obnašajo na mokrem cestišču questi pneumatici fanno buona, cattiva prova su fondo bagnato

obnêsti se to be (ali to prove) effective, to take effect, to stand the test; to turn out well; (uspeti) to be a success, to succeed, to be successful

kot stotnik se ni obnesel he was not a success as captain
sijajno se obnêsti se to behave splendidly
dobro se obnêsti se (se izkazati) to acquit oneself well

obráčati tourner, retourner

obračati glavo nazaj tourner la tête en arrière
obračati ključ v ključavnici tourner la clé dans la serrure
obračati v svojo korist tourner à son profit
obračati pogled na koga, na kaj diriger (ali tourner) ses regards du côté de quelqu'un, de quelque chose
obračati pozornost nase attirer l'attention sur soi
obračati svojo pozornost na kaj porter son attention sur quelque chose
obračati plašč po vetru tourner à tout vent (ali comme une girouette), s'accommoder aux circonstances
obračati sem in tja tourner et retourner
obračati seno retourner le foin
obračati na smešno tourner en ridicule, ridiculiser, rendre ridicule
človek obrača, bog obrne l'homme propose et Dieu dispose
obračati se se (re)tourner
dobro, slabo se obračati tourner bien, tourner mal
obračati se na bolje s'améliorer
obračati se na koga s'adresser à quelqu'un, recourir à quelqu'un, faire appel à quelqu'un
obračati se na petah virer sur ses talons
pisno se obračati na koga s'adresser à quelqu'un par écrit
bolniku se obrača na bolje le malade va mieux
stvar se obrača na slabo l'affaire prend une mauvaise tournure, l'affaire tourne mal
(v nesreči) obračajoče se vozilo voiture faisant des tonneaux

obráčati (-am) | obrníti (-em)

A) imperf., perf. (ri)voltare, volgere, svoltare; girare:
obračati glavo nazaj voltare, girare la testa
obračati seno voltare il fieno
obrniti suknjič rivoltare una giacca
obračati zemljo rivoltare la terra
obračati liste v knjigi voltare le pagine
obračati pozornost ljudi richiamare l'attenzione della gente
obračati besede travisare le parole
obračati želodec stomacare
znati obračati denar saperci fare coi soldi
pejor. brez potrebe obračati jezik blaterare
obračati oči girare gli occhi
obračati pero scrivere
obrniti koga na svojo stran accattivarsi qcn.
obrniti na smešno, v šalo mettere in ridere, volgere in scherzo
obračati plašč po vetru voltare gabbana
ekon. obračati denar far circolare il denaro
dobro znati obrniti besede avere la parlantina sciolta
kakor obrneš, stanja ne boš spremenil mettila come vuoi, gira e rigira, ma non ci puoi fare niente
vsako besedo trikrat obrne, preden spregovori ci pensa su tre volte prima di parlare
kaj narobe obrniti mettere qcs. sottosopra
pren. obrniti komu hrbet voltare le spalle a qcn.
pren. obrniti list, ploščo cambiare disco, voltare pagina
obrniti orožje proti komu cambiar fronte
obrniti pogled, oči vstran guardare di traverso
svet na glavo obrniti sovvertire, rivoluzionare il mondo
obrniti koga proti komu aizzare qcn. contro qcn.
PREGOVORI:
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone, Dio dispone

B) obráčati se (-am se) | obrníti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. cambiare, mutare:
vreme se obrača il tempo sta cambiando

2. obračati, obrniti se na rivolgersi a

3. pren. muoversi:
obrni se že, kaj mečkaš e muoviti, cosa stai pasticciando!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kolo sreče se obrača la fortuna sta mutando, si sta invertendo
želodec se mi obrača, če/ko ... mi viene il voltastomaco quando...
pren. obračati se po dekletih, fantih guardare dietro alle ragazze, ai giovanotti
pren. bolniku se obrača na bolje la salute del malato sta migliorando
leto se je hitro obrnilo l'anno è passato presto
pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
kamor se obrnem, povsod nered dovunque giri lo sguardo c'è il disordine
obrniti se od koga voltare le spalle a qcn.
obrniti se h komu rivolgersi a qcn., guardare qcn.
obrniti se k čemu occuparsi, interessarsi di qcs.
pren. obrniti se na napačen naslov rivolgersi alla persona sbagliata

obrar narediti, izvršiti, izvesti, (ob)delati, (z)graditi; delovati, ravnati; opraviti potrebo

obrar buen efecto imeti dober učinek
obrar bien (mal) con alg. dobro (slabo) s kom ravnati
obrar de acuerdo con ravnati sporazumno z
obrar con malicia zahrbtno ravnati
obrar de buena fe pošteno ravnati
manera de obrar ravnanje
obra en mi poder su grata de(l)... (trg) prejel sem Vaš cenjeni dopis z dne ...

obrít rasé

dobro, slabo obrit bien, mal rasé
gladko obrit rasé de prés
sveže obrit rasé de frais