Franja

averzij|a ženski spol (-e …) (do gegen) die Aversion; die Abneigung; der Widerwille

averzíja aversión f (do a, por, hacia)

čutiti averzijo do cobrar aversión a

avêrzija aversion, dislike; distaste; antipathy; repugnance; loathing

za to imam posebno avêrzijo it is my pet aversion
čutiti avêrzijo do koga to have a dislike for someone

avêrzija aversion ženski spol , dégoût moški spol , antipathie ženski spol

imeti, čutiti averzijo do avoir (ali éprouver, ressentir) une aversion pour

avêrzija (-e) f knjiž. (odpor) avversione, antipatia, ripugnanza:
čutiti, imeti averzijo do provare, nutrire, sentire avversione per

avgust samostalnik
(mesec v letu) ▸ augusztusV avgustu je kar sedem dni temperatura presegla 35 stopinj. ▸ Augusztusban a hőmérséklet hét napon haladta meg a 35 fokot.
Promet bo delno oviran do konca avgusta. ▸ A közlekedés részleges korlátozása augusztus végéig lesz érvényben.

aviditās -ātis, f (avidus)

1. poželenje, željnost, pohlep(nost), sla, strast, (po)hotnost, pohota; s subjektnim gen.: animi Cu.; z objektnim gen.: praedae L. pohlep po plenu, pecuniae Ci. pohlep po denarju, gloriae Ci. ep. slavohlepnost, senectus mihi sermonis aviditatem auxit, potionis et cibi sustulit Ci. zgovornost..., pitnost, ješčnost, legendi Ci. veselje do branja, imperandi T. oblastiželjnost, navandae operae T., fluminis T. poželenje po pitju iz reke; nam. objektnega gen. z ad: aviditas ad cibos Plin., ad coitus Plin. pojavost.

2. occ.
a) lakomnost, skopost; abs.: inhaeret (amori) aviditas, desidia, iniuria Pl., mendicitas aviditati coniuncta Ci., plerique inflammati aviditate Ci.; s subjektnim gen.: ingenii humani Ci., hostium T.
b) ješčnost, slast, tek: nimia Cels., ieiuna Plin. volčja lakota, aviditatem excitare, incitare, facere, inhibere Plin.
c) spolni nagon, v pl.: aviditates feminarum Plin. pohotnost, bestiolarum Plin. pojavost.

avidus 3, adv. -ē, redko in neklas. aviditer (aveō1)

1. poželevajoč česa, željan česa, poželjiv, pohlepen česa, na kaj, po čem, za čim, hlepeč po čem, hlastajoč za čim, pohoten: omnes avidi spectant ad carceris oras Enn., aures avidae Ci., O., amplexus, cor, pectus O., amor Cat., spiritus H., fas atque nefas exiguo fine libidinum (parum) discernunt avidi H., avida spes regni Cu., oculi Plin., sitis Mart.; adv.: avide prandere H., edere O., cibo se replere Petr., avide haurire humorem Cu., esurire Plin., bibere Suet., avidius vino ciboque corpus onerare L., avidius vesci Suet., aviditer merum ventri ingurgitare Ap., avide affigere corpus Lucr., avide credere aliquid L., avidissime credere aliquid Plin. ali alicui Plin. iun., avide exspectare nuntium Enn. ap. Varr. ali alicuius litteras, epistulam ab aliquo Ci. ep., avidissime exspectare aliquid Ci., avide liquid appetere, expetere Ci., avide arripere Graecas litteras Ci., avidius se in voluptates mergere L., monumenta avide perlustrare Cu. z velikim zanimanjem, avidius intueri aliquem Cu.; z objektnim gen.: avidus cibi Ter., vini L., divitiarum S., pecuniae Cu., aeris Gell., uvarum Fr. pohlepen po grozdju, laudis Ci. hvale željan, gloriae Cu. slavohlepen, avidior gloriae Ci. ep. ali avidissimus gloriae Ci., avidus pugnae V. bojaželjen, belli L., O., belli gerundi S., avidior caedis O., avidissimus humani sanguinis Sen. ph., avidus humani cruoris Amm., cognoscendi regem Cu., tam virorum quam feminarum Sen. ph. pohoten tako do moških, kakor do žensk, novarum rerum S. novotarij (prevrata) željan, novae libertatis L., futuri H., sermonum T. zgovoren, besedljiv, fluit tempus et avidissimos sui deserit Sen. ph. ki po njem najbolj hlepijo, ki so najbolj lakomni nanj; objektni gen. se nadomešča s prepozicionalnimi izrazi: gens... ingenii avidi ad pugnam L. po svojem značaju bojaželjen, avidus ad mercedem Aug., aliquantum ad rem est avidior Ter. kar drhti po pomnožitvi svojega imetja, avida in novas res ingenia L. prevrata željni, avidae in direptiones manus L. ropanja željne, in instrumenta eius avidi Sen. ph., in omne fas nefasque avidi T., avidus in pecuniis locupletium Ci.; pesn. in poklas. z inf.: Plin., Amm., avidi coniungere dextras V., avidi committere pugnam O., Chaos innumeros avidum confundere mundos Lucan.

2. occ. abs.
a) (denarja) lakomen, skop: hospes Pl., pater Ter., iudex Varr. fr., divitias conduplicant avidi Lucr., avidi heres, nautae H., gens avidissima Cu., avidi mores Pl., ingenium Pl., S., animus gratus, non appetens, non avidus Ci.; enalaga: manus avidae heredis H., servorum manus subitis avidae T.; pesn.: avida manus mortis Tib.; subst. avidus -ī, m skopuh, stiskač: considera,... quis quem fraudasse dicatur?... liberalis avidum Ci.
b) ješč, požrešen, nenasiten, nezmeren: pascuntur oves avidaeque iuvencae V., avida porca, avidi aegri, convivae H., avido dente convellere dapes O., avidi morsus O. hlastni; o zvereh (z)grabljiv, popadljiv, krvoločen: lupus, canes, leones O., tigris Lucan.; pren.: Charybdis O. ali mare Lucr., H., flammae O., ignis H., O., morbus Lucr. po žrtvah lakomna bolezen.
c) strasten, hud, divji: duces S. fr. ali Volcanus H. ali legiones T. bojaželjni -e, rex avidior quam patientior fuit O., libido Varr. fr., libidines Ci., cursus V. divji, nagel.

3. met. obsežen, obširen: pars, complexus Lucr.

avis [avi] masculin obvestilo, naznanilo, objava, sporočilo, opozorilo; mnenje, nasvet; (volilni) glas, glasovanje

avis au lecteur predgovor (opozorilo) bralcu
à mon avis po mojem mnenju, po moji sodbi
pour avis prošnjo za mnenje
sans avis préalable brez predhodnega obvestila
sans autre avis brez drugega sporočila, obvestila
sauf avis contraire če ne bo nasprotnega obvestila
suivant avis po sporočilu
de l'avis de tous, de tout le monde po splošnem mnenju
jusqu'à nouvel avis do nadaljnjega (obvestila)
avis consultatif strokovno mnenje
avis de droit pravno mnenje
avis par écrit pismeno obvestilo
avis des experts mnenje izvedencev
avis mortuaire naznanilo o smrti
avis au public javna objava, naznanilo
avis de réception d'une lettre recommandée sporočilo o prejemu priporočenega pisma
avis télégraphique brzojavka
avis du temps vremensko poročilo
changer d'avis spremeniti svoje mnenje, premisliti si
dire, donner, exprimer, faire connaître son avis povedati, dati, izraziti, dati na znanje svoje mnenje
donner avis de quelque chose objaviti, naznaniti kaj
être d'avis que ... biti mnenja, misliti, soditi, da ...
(il) m'est avis que ... zdi se mi, da ..., rekel bi, da ...
être du même avis que biti istega mnenja kot
être d'un avis contraire biti nasprotnega mnenja
les avis sont partagés mnenja so deljena
prendre l'avis de quelqu'un posvetovati se s kom
recueillir l'avis de quelqu'un dobiti (strokovno) mnenje od koga
mon avis l'a emporté, a prévalu moje mnenje je prodrlo, je prevladalo
autant de têtes, autant d'avis (proverbe) kolikor glav, toliko mnenj

avoir*¹ [avwar] verbe transitif imeti (v posesti); dobiti

j'ai faim, soif lačen, žejen sem
j'ai froid zebe me
j'ai chaud toplo, vroče mi je
n'avoir pas le sou, pas un centime, (populaire) pas un radis prebite pare ne imeti
j'ai à écrire une lettre moram pisati pismo
avoir de quoi biti premožen
avoir de quoi vivre imeti dovolj sredstev za življenje
avoir l'oreille fine dobro slišati, imeti dober (po)sluh
le mur a trois mètres de haut zid je tri metre visok
avoir du courage imeti pogum, biti pogumen
avoir le cœur sur la main biti odkritosrčen
avoir qualité pour biti upravičen do, pooblaščen za
avoir besoin de quelque chose potrebovati kaj
avoir un grand besoin de quelque chose nujno kaj potrebovati
j'ai envie (de quelque chose) hoče se mi (česa), ljubi se mi (kaj)
j'ai mal à la tête glava me boli
avoir l'estomac, le ventre creux biti lačen ko volk; imeti prazen želodec
avoir commerce avec quelqu'un občevati s kom
vous n'avez qu'à sonner treba vam je samo pozvoniti, samo pozvonite
je n'ai que faire de ce livre nimam kaj početi s to knjigo
il a eu son bachot naredil je svoj bakalavreat (maturo)
quel âge avez-vous? koliko ste stari?
il a 20 ans star je 20 let
avoir lieu vršiti se
avoir le prix dobiti nagrado
avoir quelqu'un zalotiti koga; prevarati, premagati koga; prepričati koga
il nous aura (figuré) v žep nas bo vtaknil
se faire, se laisser avoir pustiti se premagati ali prevarati
qu'est-ce qu'il a? kaj ima? kaj mu je?
j'en ai assez, (familier) marre, j'en ai plein le dos dovolj mi je tega, naveličan sem tega
en avoir à, après, contre quelqu'un biti jezen na koga, hudovati se na koga
contre qui, à qui en a-t-il kdo mu je kaj naredil? na koga se jezi?
en avoir dans l'aile biti zadet (tudi figuré); biti zaljubljen
il en a pour 100 dinars plačal je 100 din
il en a eu pour son argent dobro je kupil
j'en ai par-dessus la tête tega mi je čez glavo dovolj
j'en ai pour cinq minutes pet minut bom rabil za to
il y a (tu) je, sta, so
il y a beaucoup de monde veliko ljudi je (tu)
il n'y a pas de quoi prosim! ni za kaj!
qu'est-ce qu'il y a? kaj pa je?
y a-t-il loin d'ici? je daleč od tod?
combien de temps y a-t-il qu'il est arrivé? koliko časa je (že), kar je prišel?
il y a trois mois pred tremi meseci
il n'y en a que pour lui on zavzema mnogo mesta, govori se le o njem, ukvarjajo se le z njim

avtobus moški spol (-a …) der Bus, der Omnibus, der Autobus; dvonadstropni: der Doppeldeckbus, der Doppeldecker
voziti/peljati se z avtobusom mit dem Bus fahren
potovanje z avtobusom die Busreise/Omnibusreise
vožnja z avtobusom die Busfahrt/ Omnibusfahrt
voznik avtobusa der Busfahrer
avtobus do letališča/vlaka ipd. : der Zubringerbus
avtobus od letališke zgradbe do letala der Vorfeldbus
avtobus za fluorografiranje der Schirmbildwagen
knjižnični avtobus die Autobücherei/Fahrbücherei
linijski avtobus der Linienbus
panoramski avtobus der Panoramabus
potovalni avtobus der Reisebus
šolski avtobus der Schulbus
tirni avtobus der Schienenomnibus

avtonomija samostalnik
1. (samouprava) ▸ autonómiaPovezane iztočnice: delna avtonomija, popolna avtonomija, široka avtonomija

2. (ozemlje s samoupravo) ▸ autonómiaKatalonija ima od leta 2006 status avtonomije, ki ji omogoča organizacijo posvetovanja. ▸ Katalónia 2006 óta autonóm státusszal rendelkezik, ami lehetővé teszi a konzultációk megszervezését.

3. (neodvisnost pri odločanju) ▸ autonómia
4. elektronika (o delovanju naprav) ▸ autonómiaKer tovrstne naprave napajajo baterije, je avtonomija delovanja pri njih ključnega pomena. ▸ Mivel ezeket a berendezéseket elemek táplálják, a működési autonómiájuk nem kulcsfontosságú.
Mobilni telefon zagotavlja do 80-urno avtonomijo v pripravljenosti in do 3 ure pogovorov. ▸ kontrastivno zanimivo A mobiltelefon 80 órás készenléti időt és 3 órányi beszélgetési időt garantál.

avtoriteta samostalnik
1. (vpliv; moč) ▸ tekintély, autoritásMati Tereza je zaradi svojega humanitarnega dela postala oseba z veliko moralno avtoriteto. ▸ Teréz anya a humanitárius munkája miatt nagy erkölcsi tekintélynek örvendő személy lett.

2. (priznan strokovnjak) ▸ tekintélyToda čeprav je predsednik države, ni najvišja politična avtoriteta v državi. ▸ Bár államfő, mégsem a ország legnagyobb politikai tekintélye.
V strokovni javnosti pa velja za nesporno avtoriteto na civilnem področju. ▸ A szakmában megkérdőjelezhetetlen tekintélynek számít a polgári területen.
Zdravnik ni več absolutna avtoriteta, ki odloča o vsem. ▸ Az orvos már nem a mindenről döntő, megkérdőjelezhetetlen tekintély.

3. (oblast; vodstvo) ▸ tekintély, hatalom

avvelenato agg.

1. zastrupljen

2. strupen:
avere il dente avvelenato contro qcn. pren. biti strupen do koga, biti na koga jezen, kuhati jezo, zamero do koga

avversione f

1. odpor, nenaklonjenost, antipatija:
avere, nutrire, provare, sentire avversione per qcn., per qcs. imeti, čutiti odpor do koga, do česa

2. ekst. odvratnost, gnus:
ho una grande avversione a quel lavoro tisto delo mi je res zoprno

away [əwéi] prislov (from)
proč, stran; nenehno

away back pred davnim časom
to be away odpotovati
far away daleč proč
far and away the best daleč najboljši
fire away! prični!
to give away s.o. izdati koga
to make (ali do) away with s.th. odpraviti nekaj
to make away with o.s. narediti samomor
an away match tekma na tujem igrišču
to pine (ali waste) away hirati, hujšati
right away takoj
to pass away umreti
to throw away odvreči
to trifle away zapravljati
away for shame! sram te bodi!
I cannot away with ne prenesem
to work away nenehno delati
away with you! poberi se!
whither away? kam greš?

azil moški spol (-a …) das Asyl (tudi pravo); (pribežališče) der Zufluchtsort, die Anlaufstelle
azil za živali das Tierasyl
prosilec za azil der Asylbewerber
pravica do azila das Asylrecht
pravni predpisi o azilu das Asylrecht

azil samostalnik
1. neštevno (mednarodna zaščita) ▸ menedék, azilumPovezane iztočnice: diplomatski azil, politični azil, prosilec za azil, začasni azil

2. (zavetišče za živali) ▸ menhely
3. (zavetišče za ljudi) ▸ menhely

azíl asylum; sanctuary

azíl za brezdomce shelter for the homeless
pravica do azíla right of sanctuary
iskati azíl to seek sanctuary
prekršiti pravico do azíla to violate (ali to break) the right of sanctuary

azíl asile moški spol , refuge moški spol , abri moški spol

dati azil donner asile à
pravica do azila droit moški spol d'asile; (zavetišče) maison ženski spol de refuge (ali de retraite), centre moški spol d'accueil