Franja

veselj|e¹ [ê] srednji spol (-a …)

1. (radost) die Freude (ob snidenju Wiedersehensfreude)
veliko veselje das Entzücken, die Entzückung
veselje in žalost Lust und Leid, Freud und Leid
na moje veliko veselje zu meiner großen Freude, zu meiner Entzückung
od veselja vor Freude
jokati od veselja Freudentränen vergießen
kriki veselja das Freudengeschrei, der Jubel
vzklikniti od veselja einen Freudenschrei ausstoßen
poskočiti od veselja einen Freudensprung machen
prekipevati od veselja sprühen vor Freude
sijoč od veselja freudenstrahlend
skakati od veselja Freudensprünge machen

2. (zabava) das Vergnügen, der Spaß

3. (zadovoljstvo) das Vergnügen (tudi v vljudnostnih frazah)
z veseljem mit Freude, mit Vergnügen, gerne
z veseljem pričakovati sich freuen auf
|
imeti veselje z seine Freude/seinen Spaß/sein Vergnügen haben mit
ni nobeno veselj (das ist) kein reines Vergnügen
pokvariti veselje komu (jemandem) die Suppe versalzen, den Spaß verderben
iz čistega veselja aus reinem Vergnügen
biti v veselje komu (jemandem) Spaß machen, seine Freude haben an (ich habe meine Freude …)
vsako tele ima svoje veselje jedes Tierchen hat sein Pläsierchen

vesêlje joy, gaiety; joyfulness; gladness; pleasure; delight

komu v vesêlje to the delight (ali to the joy) of someone
z vesêljem with plesure
solze vesêlja tears pl of joy
kvarilec vesêlja killjoy, wet blanket
bil je ves iz sebe od vesêlja he could not contain himself for joy
imam veliko vesêlje s svojimi otroki my children give (ali afford) me much pleasure
ne maram vam kvariti vesêlja I won't spoil your pleasure
radi bi ji napravili nekaj vesêlja we would like to give her some pleasure
skakati od vesêlja to leap for joy
z vesêljem sem sprejel vaše vabilo I gladly accepted your invitation
vriskati od vesêlja to shout with joy

vesêlje joie ženski spol , plaisir moški spol , amusement moški spol , divertissement moški spol ; (do česa) goût moški spol

od veselja de joie
z (največjim) veseljem avec (le plus grand) plaisir
kakšno veselje! quelle joie!, quel bonheur!
veselje do branja envie ženski spol
de lire
veselje za potovanje envie de voyager, passion des voyages
veselje do življenja joie de vivre
veselje imeti s čim trouver du plaisir à quelque chose, aimer quelque chose
napraviti komu veselje faire plaisir à quelqu'un
biti ves iz sebe od veselja être transporté de joie, ne plus se sentir de joie
pokvariti komu veselje gâter la joie de quelqu'un
pripraviti komu veliko veselje donner beaucoup de joie à quelqu'un
veliko veselja (vam želim)! bon amusement (ali divertissement)!, bonne distraction!, amusez-vous bien!, je vous en souhaite!

vesêlje alegría f ; placer m ; alborozo m ; regocijo m

od veselja de alegría
kakšno veselje! ¡qué alegría!
prekipevajoče veselje alegría desbordante
v veliko moje veselje con gran satisfacción mía
z veseljem con mucho gusto, gustosamente
biti ves iz sebe od veselja no caber en sí de gozo
jokati od veselja llorar de alegría
napraviti komu veselje alegrar a alg
pravo veselje je to videti es un placer ver esto; da gusto ver esto
(po)kvariti komu veselje aguar la fiesta a alg
pripraviti komu veliko veselje dar a alg una gran alegría, fam dar un alegrón a alg

veščína (-e) f arte; mestiere; ekst. felicità:
vojaška veščina l'arte della guerra
opraviti neko delo z veliko veščino eseguire un lavoro a regola d'arte
obvladati poklicne veščine, poklic impadronirsi del mestiere
veščina pri pesnjenju la felicità nel comporre versi

vetro m

1. steklo:
vetro comune navadno steklo
vetro armato, retinato žično steklo
vetro di Boemia češko steklo
vetro da bottiglie zeleno steklo
vetro di Jena jensko steklo
vetro latte, opalino mlečno steklo
vetro d'ottica optično steklo
vetro di sicurezza varnostno steklo
vetro soffiato votlo steklo
vetro solubile topno steklo
Palazzo di vetro steklena palača, palača OZN
avere la schiena di vetro pren. biti len
essere di vetro pren. biti kot iz stekla, biti nežen, krhek

2. steklo; steklen, steklarski izdelek:
vetro artistico umetniški steklarski izdelek
vetro cavo votlo steklo, steklenina
vetro piano ravno steklo

3. steklo, drobec stekla

4. šipa:
rompere un vetro razbiti šipo

5. kozarec:
dare nel vetro pren. veliko piti, žlampati

6. (stekleni) pokrov ure

7. miner.
vetro vulcanico vulkansko steklo

viaggiare

A) v. intr. (pres. viaggio)

1. potovati:
viaggiare in aereo, in macchina, a piedi, in treno potovati z letalom, z avtom, peš, z vlakom
viaggiare per mare, per terra potovati po morju, po kopnem
viaggiare come un baule potovati z zaprtimi očmi, nezainteresirano, ne da bi se za kaj zanimali
viaggiare in incognito potovati inkognito

2. trgov. biti trgovski potnik

3. voziti (prevozno sredstvo):
viaggiare a grande velocità voziti z veliko hitrostjo

4. potovati (blago)

B) v. tr. prepotovati, prevoziti, obiskati:
viaggiare tutta l'Europa prepotovati vso Evropo

vík cry, shout; crying; clamour

krik in vík hue and cry
zagnati krik in vík proti komu to raise a hue and cry against someone
mnogo víka za prazen nič (veliko truda in malo uspeha) much ado about nothing

vizualizacijski pridevnik
1. (o miselnem oblikovanju podob; predstavljanju) ▸ vizualizációsSkozi sanje in vizualizacijske vaje sem se naučil obvladovati stres. ▸ Álmok és vizualizációs gyakorlatok segítségével megtanultam kezelni a stresszt.

2. (o vizualnem prikazu, upodobitvi) ▸ vizualizációs, megjelenítésiUporabniki bodo lahko potovanje načrtovali prek aplikacije, tridimenzionalnega vizualizacijskega orodja. ▸ A felhasználók egy alkalmazáson, egy háromdimenziós vizualizációs eszközön keresztül tervezhetik meg az utazásukat.
Pri naravoslovju je veliko eksperimentalnega dela, uporabe modelov in različnih vizualizacijskih pripomočkov. ▸ A természettudományban sok a kísérleti munka, a modellek és a különböző vizualizációs eszközök használata.

vlog|a¹ [ó] ženski spol (-e …)

1. v gledališču: die Rolle (glavna Hauptrolle, govorjena Sprechrolle, naslovna Titelrolle, stranska Nebenrolle, v filmu Filmrolle)
karakterna vloga der Charakter
igralec vloge der Darsteller
(stranske Nebendarsteller)

2. figurativno die Rolle
mesto in vloga der Stellenwert
ključna vloga Schlüsselrolle
posredniška vloga Vermittlerrolle
vodilna vloga Führerrolle, Schrittmacherrolle

3. psihološko: die Rolle (matere Mutterrolle, očeta Vaterrolle, spolov Geschlechterrolle)
pritisk za igranje vloge der Rollenzwang
vedenje v skladu z vlogo das Rollenverhalten
|
… vloge/vlog Rollen-
(nosilec der Rollenträger, diferenciacija die Rollendifferenzierung, igranje das Rollenspiel, konflikt der Rollenkonflikt, razdelitev die Rollenverteilung, teorija Rollentheorie, zamenjava der Rollentausch, zasedba die Rollenbesetzung)
igrati vlogo eine Rolle spielen (veliko/pomembno eine große Rolle spielen), samo figurativno mit im Spiel sein
ne igrati vloge figurativno keine Rolle spielen
razdeliti vloge die Rollen verteilen
slabo igrati svojo vlogo aus der Rolle fallen
v skladu z vlogo rollengemäß

vnéma (-e) f ardore, fervore, impeto, impegno, zelo:
lotiti se dela z veliko vnemo accingersi al lavoro con grande impegno
prizadevati si z veliko vnemo prodigarsi con grande zelo

vnétost (-i) f zelo, ardore:
delati v veliko vnetostjo lavorare con grande zelo

void² [vɔ́id] samostalnik
praznina, prazen prostor; vrzel
figurativno občutek praznine, zapuščenosti

to fill a void napolniti praznino
his death has left a void njegova smrt je zapustila veliko praznino
the bird vanished into the void ptič se je izgubil iz vida

volere^*

A) v. tr. (pres. vōglio)

1. hoteti; želeti:
a volere che zato, da
neanche a volere sploh ne moreš, ni mogoče
non puoi sbagliare neanche a volere sploh ne moreš zgrešiti
senza volere, non volendo nehote
qui ti voglio! tukaj pokaži, kaj znaš!
vuoi sapere una cosa? pog. si slišal?
vuoi vedere che è stata lei gotovo je bila ona
volere o no, volere o volare pog. zlepa ali zgrda

2. hoteti, zahtevati

3. absol. hoteti:
capacità di intendere e di volere pravo prištevnost

4. hoteti, določati, velevati, zahtevati, ukazati:
il destino ha voluto così usoda je tako hotela
la legge vuole così tako veleva zakon

5. (močno) želeti:
come vuoi, come volete kakor želiš, kakor želite
volere una persona želeti nekoga videti, s kom govoriti
volere piuttosto raje imeti

6. določiti, določati; odločiti, odločati:
volle che il suo patrimonio fosse devoluto in opere di beneficenza določil je, naj gre njegovo imetje v dobrodelne namene

7. dovoliti, dovoljevati; privoliti; izvoliti:
vuole accomodarsi? izvolite, prosim!
Dio voglia, Dio volesse, volesse il cielo Bog daj, da

8. hoteti, zahtevati (ceno, plačilo):
quanto vuole per... ? koliko hočete za... ? koliko stane?

9. meniti, praviti, trditi, zatrjevati:
ognuno la vuole a suo modo kolikor ljudi, toliko misli
come vuole un'antica leggenda kakor pravi starinska pripovedka
PREGOVORI: chi la vuole cruda e chi la vuol cotta preg. kolikor ljudi, toliko čudi

10. dopustiti, dopuščati

11. zahtevati, potrebovati:
un malato che vuole molte cure bolnik, ki zahteva veliko nege
anche l'occhio vuole la sua parte pren. tudi zunanji videz je važen
volerci, volercene biti potreben:
ci vuole un bel coraggio a dire certe cose kar lep pogum je potreben, da se človek česa takega znebi

12. jezik (reggere) vezati se s:
questa preposizione vuole il genitivo ta predlog se veže z rodilnikom

13.
voler bene, voler male a qcn. imeti rad, sovražiti koga
volere un gran bene, un ben dell'anima a qcn. koga imeti zelo rad, zelo ljubiti
volerne a qcn. biti na koga hud

14.
voler dire hoteti, nameravati reči; pomeniti:
voglio dire, volevo dire hočem, hotel sem reči (ko želimo spremeniti izjavo, biti natančnejši)
volevo ben dire! saj sem pravil! saj sem vedel!
cosa vuol dire in italiano lo sloveno 'hvala'? kaj po italijansko pomeni slovenska beseda 'hvala'?
non vuol dire ni važno, nič zato, nič ne de:
non mi dai una mano? non vuol dire, mi arrangerò da solo nočeš mi pomagati? nič ne de, si bom že sam pomagal
PREGOVORI: chi troppo vuole nulla stringe preg. kdor preveč zajame, nič ne objame

B) ➞ volersi v. rifl. (pres. ci vogliamo)
volersi bene radi se imeti, ljubiti se

C) m volja:
a mio, tuo, suo volere kakor je meni, tebi, njemu (njej) po volji
di mio, di tuo volere po moji, tvoji prosti volji
sia fatto il volere di Dio naj se zgodi božja volja

Vorhang, der, (-/e/s, Vorhänge) zavesa, zastor; beim Fotoapparat: zastorček; Eiserner Vorhang Železna zavesa; viele Vorhänge haben imeti veliko aplavza

vorkommen^*

1. priti naprej, k tabli itd.

2. (geschehen) dogajati se, dogoditi se, zgoditi se

3. (vorhanden sein) nahajati se, biti (es kamen viele Wörter vor bilo je veliko besed, häufig vorkommen biti pogost); pojaviti se, pojavljati se; Mathematik nastopati; Pflanzenkunde nastopati, rasti, je najti (Planzen kommen vor rastline je najti)

4. dumm, bekannt, verdächtig: zdeti se; sich vorkommen samemu sebi se zdeti so etwas soll vorkommen tudi to se zgodi; wie kommst du mir eigentlich vor? kaj si pravzaprav misliš/dovoliš?

vote in prehodni glagol
izbrati, izvoliti z glasovanjem

he was voted in by a big majority bil je izvoljen z veliko večino

vozíti (vózim)

A) imperf.

1. guidare; intr. viaggiare, marciare:
voziti avto guidare la macchina
voziti z veliko hitrostjo viaggiare a grande velocità

2. portare, trasportare:
voziti tovor trasportare un carico
voziti otroka v vozičku portare il bambino in carrozzella

3. fare corse, viaggiare, andare:
avtobus vozi vsako uro l'autobus fa corse ogni ora
vlak vozi do Celja il treno va fino a Celje
srečno vozi! buon viaggio!

4. pog. (shajati, živeti) campare, vivere:
kako gre? Nekako vozimo come va? Si tira a campare, si campa

5. pog. (v medmetni rabi)
ti pa vozi! e tu via! tu vattene!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
barko voziti barcollare ubriaco, sbevazzare
pren. pav, puran vozi kočijo il pavone, il tacchino fa la ruota
šport. voziti slalom, smuk correre lo slalom, la discesa libera
voziti kot za stavo correre come un bolide
voziti v tretji prestavi andare in terza
voziti po desni, po levi tenere la destra, la sinistra
voziti samokolnico scariolare
voziti s sanmi marmor, kamenje lizzare il marmo, le pietre

B) vozíti se (vózim se) imperf. refl. andare, circolare, viaggiare:
voziti se na kolesu, v kočiji andare in bicicletta, in carrozza (scarrozzare)
v službo voziti se z vlakom andare a lavorare in treno, col treno

vprášati vpraševáti to ask, to ask a question, to put a question, to question; to interrogate

vprášati, vpraševáti za to inquire about; to raise a question
vprašajte v hiši! inquire within!
vprášati, vpraševáti koga za kaj, o čem to ask someone for (after, about) something
vprášati, vpraševáti po kom, za koga to ask for someone, to inquire about someone
vprášati, vpraševáti koga za čas (koliko je ura) to ask someone the time
vprášati, vpraševáti za pot to ask one's way
vprášati, vpraševáti koga za svèt to ask someone's advice, to consult someone
on rad, veliko sprašuje (figurativno) he is inquisitive
vprašal me je za moje ime he asked me my name
morali bi vprášati, vpraševáti zdravnika you ought to consult a physician
neštetokrat koga vprášati, vpraševáti to ask someone times without number (ali pogovorno tons of times)
preveč me vprašuješ o tem (= tega ne vem) you want to know more than I can tell you, that is beyond my ken
vprašujem se, če je ta obisk potreben (primeren) I question the necessity of this visit
vprašujem se (= bogve), kdo je to rekel I wonder who said it
često sem se vprašal, kaj bi se zgodilo, če... I have often wondered what would happen if...
zelo vprašujejo po tem artiklu this article is in great demand (ali in great request)
za to blago nikdo ne vprašuje this article is a drug on the market
po kavi zelo vprašujejo coffee is very much in demand

vráčati (-am) | vrníti (-em)

A) imperf., perf. tr. restituire, ridare, rendere, riconsegnare, ricambiare, corrispondere; rimandare:
vrniti izposojeni denar restituire il denaro prestato
vrniti obisk restituire una visita
vrniti voščila contraccambiare gli auguri
vračati ljubezen nekoga corrispondere all'affetto di qcn.
vrniti škodo reintegrare qcn. nei danni
vrniti pregnance na njihove domove restituire i profughi alle loro case
vračati zaupanje ridare fiducia
vrniti komu moč restituire le forze
šport. vrniti žogo rimandare, rinviare la palla
vračati dobro ime komu riabilitare qcn.
vračati nekomu ljubezen riamare qcn.
vračati obisk rendere la visita, rivisitare
vračati vabilo rinvitare
vračati zaseženo imetje derequisire
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zemlja vrača desetkratni pridelek la terra rende il decuplo
spomin mu vrača prizore iz otroštva nel ricordo rivivono le immagini della fanciullezza

B) vráčati se (-am se) | vrníti se (-em se) imperf., perf. refl. (ri)tornare, rientrare:
vrniti se domov rientrare a casa, rincasare
vrniti se v domovino rientrare in patria, rimpatriare
vračati se k delu tornare al lavoro, riprendere il lavoro
ponesrečencu se vrača zavest il sinistrato sta riprendendo i sensi, sta tornando in sé
rel. na veliko soboto se zvonovi vrnejo iz Rima il sabato santo le campane riprendono a suonare
PREGOVORI:
priložnost zamujena ne vrne se nobena chi perde la tappa, non si pappa la pappa