Franja

dictātor -ōris, m (dictāre) poveljnik, najvišji oblastnik, diktator

1. v latinskih mestih: quod erat dictator Lanuvi Milo Ci., dictatoris Lanuvini stata sacrificia Ci., scire potuit illo ipso die Lanuvi a dictatore Milone prodi flaminem necesse esse Ci., dictatorem Albani Mettium Fufetium creant L., L. Mamilius Tusculi tum dictator erat L.

2. v Rimu, sprva magister populi ali praetor maximus: Varr., Ci., v obdobju demokracije oblastnik v izrednih razmerah. Po senatovem sklepu ga je imenoval konzul ali drug ustrezen oblastnik za 6 mesecev: pro dictatore esse L. (o diktatorju, ki ga ni imenoval konzul, temveč kak drug oblastnik), dictatorem dicere Ci., C., L., redk. dictatorem creare, legere L. ali facere Ci. Diktatorju je bila izročena neomejena oblast nad državo in vojsko; v času diktature so morali vsi oblastniki z izjemo tribunov opustiti svojo službo. Diktator je imel 24 liktorjev, zastopal je oba konzula in si sam izvolil poveljnika konjenice (magister equitum). Kadar sta bila konzula zunaj Rima, so večkrat volili diktatorja za posebna opravila, ki so prej spadala v področje kraljev, npr.: dictatorem dicere clavi figendi causā L. da zabije letni žebelj (v svetišču na Kapitoliju), dictatorem dicere instaurandis feriis Latinis L. da napove latinski praznik (zato dictator Latinus L.), dictatorem dicere ludorum faciendorum causā L. da priredi igre, senatui legendo L. da izvoli senatorje, dictatorem dicere comitiorum habendorum causā L. da skliče narodni zbor, dictatorem dicere quaestionibus exercendis L. da odredi preiskavo. Taki diktatorji so morali po opravljeni nalogi takoj odstopiti. Diktatura je bila ustanovljena l. 501 (prvi diktator je bil T. Lartius Flavus) in je ostala do l. 356 oblastništvo patricijev (prvi plebejski diktator je bil C. Martius Rutilus). Po punskih vojnah je to oblasništvo prenehalo; za diktatorja sta bila izvoljena šele Sula in Cezar, slednji celo večkrat, zadnjič le nekaj tednov pred smrtjo kot dictator perpetuus. Po Cezarjevi smrti l. 44 je Antonij s posebnim zakonom diktaturo odpravil.

3. v Kartagini = sufet: Ca. ap. Gell., Front., Iust., dictatorque cum Magone in Hispaniam praemissus est L.

dictitō -āre -āvī -ātum (podvojen frequ. glag. dīcere prek dictāre)

1. (kar naprej, spet in spet) praviti, govoriti, kaj vedno na jeziku imeti, spet in spet trditi, ponavljati: Lucr., Vell., Q. idr., ut dictitabat C., ut patroni tui dictitant Ci.; z obj. v acc.: quod vetus poeta dictitat Ter., quae iste in provincia palam dictitabat Ci.; pass.: multis ultro citroque dictitatis Amm.; z ACI: qui Catilinam Massiliam ire dictitant Ci., ut … Lacedaemonii suos omnes agros esse dictitarint Ci., dictitabant enim se … omnibus necessariis egere rebus C., vulgus … tyrannum non ferendum dictitabat N., quod saepius Quinctius dictitabat se consulum comitia non habiturum L.; z dvojnim acc.: si te populus sanum recteque valentem dictitet H. ko bi narod o tebi pravil, da si … , Octaviam sterilem d. T. za neplodno oznanjati jo, quod antiqui etiam puellas pueras sicut et pueros puellos dictitarent Suet. ker so … tudi za „puellae“ pravili „ puerae“, kakor za „pueri“ „puelli“; pass. brezos.: male dictitatur (= maledicitur) tibi vulgo in sermonibus Pl. slabo si pri ljudstvu zapisan.

2. dictitare causas odvetništvo opravljati, odvetnik biti, pravdar biti: Ci.

didaktičen pridevnik
1. (o poučevanju) ▸ didaktikai, didaktikus
2. (o literarnih delih) ▸ didaktikusUmetnost ljubezni, ena treh Ovidovih zbirk erotičnih elegij, ki so nastale na začetku našega štetja, je namreč zasnovana kot didaktična pesnitev o ljubezenskem zapeljevanju. ▸ kontrastivno zanimivo A Szerelem művészete, Ovidius három erotikus elégiagyűjteményének az egyike – amely időszámításunk kezdetén jött létre – a csábításról szóló tanköltemény.

3. (o igračah) ▸ didaktikus, oktatóS temi didaktičnimi igrami, ki so del računalniških programov za učenje z računalnikom, se učenci na igriv način učijo ali ponavljajo in utrjujejo učno snov. ▸ kontrastivno zanimivo Ezekkel, a számítógépes oktatási programok részét képező didaktikai játékokkal a diákok játékos módon tanulják, ismétlik és mélyítik el a tananyagot.

differ [dífə] prehodni glagol (from)
razlikovati se; pričkati prepirati se, ne se strinjati, ne privoliti

tastes differ okusi so različni
I beg to differ oprostite, ne strinjam se
let's agree to differ naj ostane vsak pri svojem mnenju

differenziare

A) v. tr. (pres. differēnzio)

1. razlikovati; ločiti, ločevati

2. mat. odvajati, diferencirati

B) ➞ differenziarsi v. rifl. (pres. mi differēnzio) razlikovati se; biti si različen:
le nostre idee si differenziano naša stališča se razlikujejo, so si različna

differō -ferre, distulī, dīlātum

I. trans.

1. vsaksebi (narazen) spraviti (spravljati): arbores Plin. (iz drevesnice, kjer so drevesa rasla drugo ob drugem, vzeti in) vsaksebi zasaditi, in versum distulit ulmos V. je v urejenih vrstah razsadil; v pomenu presaditi (presajati): plantam Varr., Col., oculos (mladike) Pall.; palpebras digitis d. Cael. rapreti.

2. raznesti (raznašati): ignem distulit ventus C., aquilo hiemes atque arida nubila differt V. razširja okrog; occ.
a) raznesti (raznašati) = raztrositi, razvejati, razdeliti (razdeljevati), razgnati (razganjati), raztrgati, pretrgati: ego te faciam ut formicae frustillatim differant Pl., d. favillam, scintillas Lucr., venti vis … nubila differt Lucr., insepulta membra different lupi H., Mettum in diversa quadrigae distulerant V., classem vis venti distulerat V., maiorem partem classis d. Vell., castra vi fluminis differebantur T.; od tod pren. differri aliqua re (s)koprneti od česa: amore, cupidine alicuius, laetitiā Pl., doloribus Ter.; differre aliquem (z)begati, osup(n)iti, zmesti koga: aliquam dictis suis Pl., qui (star. adv. abl.) differat te: proin tu fac apud te ut sies Ter.
b) odpraviti, odgnati: dilato Mithridate Fl., Dacia … dilata est Fl.

3. pren.
a) kaj raznesti (raznašati), oznaniti (oznanjati), razširiti (razširjati): cum de me ista foris sermonibus differs Luc. fr., d. rumores Ter., N., rumorem L., rumore dilato Dioni esse vim allatam N., rumore ab obtrectationibus dilato quasi eundem necasset Suet., qui male commissam libertatem sermonibus distulerint L., fama distulit (z ACI) Suet., differtur per manipulos, Tacfarinatem consectentur T. po manipulih se govori, differri per externos tamquam … T. da se po tujcih raznaša govorica; differre aliquem koga (o)klevetati, razvpi(ja)ti, v jezike da(ja)ti, opravljati: aliqueam turpi famā Acc. fr., aliquem circum puellas (pri deklicah) Pr., aeternā differor invidiā Pr., d. aliquem variis rumoribus T.
b) (časovno) odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), odlašati, odgoditi: in posterum diem distulit Ci., differens, cunctans et differens, differre diem de die L., consul differendum negat L. trdi, da se ne sme dalje odlašati; z acc.: tempus d. Ci. odlog(a) dati, rem differre cotidie isti coeperunt Ci., d. aliquem in tempus aliud Ci. zavrniti koga na drug čas, rem in aliud tempus C., res serias in crastinum N., contionem, bellum, nihil differre, quin … L., d. concilium et incepta V., supplicium Cu., iudicium centumvirale Plin. iun., triumphum, profectionem Suet., stipendia militum protrahere et d. Suet. izplačilo mezde zavlačevati in prelagati, aliquem in septimum diem Suet., differre se O. ne podvizati se, oklevati; z inf.: quaerere distuli H. ne vprašam zdaj, nec differret obsides ab Arretinis accipere L., differo de factis eius dicere Lact.; z acc. in gerundijem: totum (Esaiam) talem arbitrans, distuli repetendum Aug.; occ. koga muditi, zadrž(ev)ati: decimum quos distulit Hector in annum V., Hector dilatus erat decimum in annum O. Hektorjev padec se je bil zavlekel, d. aliquem per frustrationem L., aliquem in spem tandem aliquando impetrandi honoris L. potolažiti z upanjem na … , legatos ad novos magistratus L. potolažiti z novimi oblasniki, legationes distulit Tarraconem L. zadrževal je poslanstva, dokler ni prišel v Tarakon; tudi samo differre aliquem Suet., Valerium Marinum destinatum a Galba consulem distulit T.

— II. intr. (le v obl. iz prezentove osnove) ločiti se, razločevati se, razlikovati se: quod etiam si verbo differre videbitur Ci., illi naturis differunt Ci., haec cogitatione inter se differunt, re copulata sunt Ci., nihil differt inter deum et deum Ci. ni razlike, aliquid differt Ci. je nekaj razlike, ipsorum adventūs non multum ab hostili expugnatione differunt Ci., tolli enim quod maxime inter deos atque homines differt Gell. velika razlika med … ; redko: quid res cum re differat, demonstrabitur Ci.; pesn. z dat.: Lact., (comoedia) pede certo differt sermoni H.; z odvisnim disjunktivnim vprašanjem: nec quicquam differre, utrumne … ludas opus, an … plores H., quid enim differt, barathrone dones quidquid habes an numquam utare paratis? H. — Od tod adj. pt. pr. differēns -entis različen, razen, nepodoben: causae, genera Ci., doctrinā differens, facultate par Ci.; v komp.: Vulg.; subst. differēns -entis, n razlika, razloček: Q.

Opomba: V tmezi: disque tulissent Pl.; star. inf. pr. pass. differier: Lucr.

diffīdō -ere -fīsus sum ne zaupati, nezaupljiv biti, ne zanesti (zanašati) se na koga, na kaj, obupa(va)ti nad kom, nad čim, dvomiti; abs.: eundem ex confidente actutum diffidentem denuo (facis) Pl., iacet, diffidit, abiecit hastas Ci., ut omnes medici diffiderent Ci. da so vsi zdravniki obupali (nad njim), valde diffidere boni coeperunt Ci. tedaj je dobromiselnim upadel pogum, clam d. Lucr.; nav. z dat.: Pl., Lucr., Val. Fl., Q., alter causae confidit, alter diffidit Ci., d. rebus suis Ci., S., Cu. obupati nad svojim položajem, sibi Ci., Plin. iun., fatebor … me … diffisum ingenio meo quaesisse adiumenta doctrinae Ci., d. suae atque omnium saluti C., vitae, sibi patriaeque, veteri exercitui, virtuti militum S., viribus suis L., Iust., monitis O., defensioni diffisum T.; z abl.: cum ingenio eius, tum occasione Suet., potestate Lact.; z de: de belli eventu Eutr.; brezos.: cur M. Valerio non diffideretur L.; z ACI: Ca., Q., qui … experiri id nolent, quod se assequi posse diffidant Ci., diffidens … Caesarem fidem servaturum C., quem manu superari posse diffidebant N. niso verjeli; z ne: nec diffidere, ne terras aeterna teneret nox Lucr. — Od tod adj. pt. pr. diffīdēns -entis, adv. diffīdenter nezaupen, nezaupljiv, nejeveren, plašen, negotov: Pl., S., sic quoque diffidens fuit, timidus ac diffidens fuit Suet., timide et diffidenter Ci., diffidenter agere L., diffidenter incedere et trepide Amm., multo timidius ac diffidentius bella … ingressus Iust.

digitalen pridevnik
1. (o načinu zapisa podatkov) ▸ digitálisDokumentacijo hranijo v digitalni obliki, informacije so zaniteresiranim ves čas dostopne tudi na spletni strani. ▸ A dokumentációt digitális formában tárolják, de az információk a honlapon is folyamatosan az érdeklődők rendelkezésére állnak.Najprej je bilo treba od avtorske skupine dobiti privoljenje za prenos slovarja na digitalni medij. ▸ A szótár digitális médiumra való átviteléhez először meg kellett szerezni a szerzői csoport hozzájárulását.Zdaj ko večinoma fotografiram le z digitalnim fotoaparatom, včasih pogrešam pričakovanje razvitih filmov. ▸ Most, hogy többnyire csak digitális fényképezőgéppel fényképezek, néha hiányzik az előhívott filmekre való várakozás.
Povezane iztočnice: digitalno potrdilo, digitalni podpis, digitalni certifikat, digitalni učinek, digitalni efekt

2. (ki ima zaslon s številkami) ▸ digitálisV tokijskem butiku z rabljenimi oblačili stranke zaželeno blago položijo na digitalno tehtnico, na kateri se takoj izpiše cena. ▸ A tokiói használtruha butikban a vásárlók az általuk kiválasztott árut ráteszik a digitális mérlegre, amely azonnal kiírja az árát.Vsi digitalni prikazovalniki so odpovedali, tako da ne vem, v kateri prestavi vozim, prav tako ne vidim trenutnih obratov. ▸ Az összes digitális kijelző felmondta a szolgálatot, ezért nem tudom, hogy éppen milyen sebességben vezetek, és az aktuális fordulatszámot se látom.
3. medicina (opravljen s prsti) ▸ digitálisPo digitalnem pregledu mu je zagotovil, da ima notranje hemoroide, mu predpisal zdravila in dal napotke o uravnoteženi prehrani, četudi ni imel težav z odvečno težo. ▸ A digitális vizsgálat után biztosította arról, hogy belső aranyere van, gyógyszert írt fel neki, és tanácsokat adott a kiegyensúlyozott étrenddel kapcsolatban, bár nem volt súlyproblémája.

digitus -ī, n (iz dicitus)

1. „kazalec“, od tod vsak prst na roki: d. pollex C. palec, d. index H. = d. salutaris Suet. = d. gustator Hier. kazalec, d. medius Q. = d. mediānus Veg. = d. infamis Pers. ali d. impudicus (ker spominja na moški spolni ud) Mart., Isid. sredinec, d. medicus Marc., Isid. = d. anularis (ker so na njem nosili zlat prstan) Isid. = d. minimo proximus ali minimo vicinus ali d. medicinalis Macr. prstanec, d. minimus Gell. = d. auricularis (ker se z njim trebi uho) Isid. = brevissimus dextrae manus d. Macr. mezinec, concrepare digitis Pl., Ci. ali digitos Petr. (gl. concrepō), digitorum percussio Ci., istum de digitis anulos abstulisse Ci., digitos comprimere pugnumque facere in naspr. digitos diducere ali extendere Ci., comprimere digitos utrimque Cels., digito liceri Ci. z dvignjenim prstom, digitum tollere Ci. prst dvigniti (pri dražbi, glasovanju), pa tudi kot znamenje, da se gladiator preda (in prosi milosti pri občinstvu): Mart., Sid., pugnare ad digitum Q. dokler eden od borilcev ne dvigne prsta v znamenje vdaje; digitum exserere Q. prst iztegniti, toda (pren.): digitum exsere, peccas Pers. = digito sublato ostende victum te esse a vitiis; digitum intendere ad aliquid Ci. s prstom kazati na kaj; aliquid digito monstrare ali demonstrare (gl. dēmonstrō), v pass.: monstror digito praetereuntium H. mimoidoči s prstom za menoj kažejo (ker sem slaven) H., tako tudi: pulchrum est digito monstrari et dicier „hic est“ Pers., quos saepius vulgus quoque imperitum et tunicatus hic populus transeuntes nomine vocat et digito demonstrat? T., vos cunctorum digiti notabant Hier.; computare digitis Pl., Plin. iun. na prste naštevati, preračunavati = numerare per digitos O. ali digitis Suet., si tuos digitos novi Ci. ep. tvojo veščino računanja, venire ad digitos Plin., digitis nutuque loqui O. z znamenji sporazumevati se, nil opus est digitis, per quos arcana loquaris O., postquam fuerant digiti cum voce locuti Tib. ko so prsti nehali brenkati ob petju, ad digiti sonum Tib. k brenkanju, tibia … digitis pulsata canentum Lucr., aliquid digito attingere Porcius Licinus ap. Gell. le lahno dotakniti se, caput scalpere digito uno Asin. Poll. fr., Sen. ph., Iuv., Amm. le z enim prstom čohljati se po glavi (da se pričeska ne pokvari), ardenti lucernae digitum admovere Val. Max., videsne, ut cinaedus orbem digito temperat? Suet. (Augustus 68) kako … izvablja ubrane glasove ali (kakor je občinstvo razumelo ta verz) kako … z enim prstom obvlada svet, digitorum nervos incīdere Lamp. Preg.: si scis tute, quot habeas digitos in manu Pl. = če vsaj količkaj veš; in digitis hodie percoquam quod ceperit Pl. = zdi se mi nemogoče; quā … digitum proferat non habet Ci. ne ve, kako bi le prst premaknila = le najmanjše dosegla; ne digitum quidem alicuius rei causā porrigere (= οὐδὲ δάκτυλον προτεῖναι χάριν τινός) Ci. niti s prstom ganiti = prav malo prizadevati si; aliquem uno digito attingere Pl., Ter. le z enim prstom (= le malce) dotakniti se koga, tako tudi samo digito aliquem attingere Ci. ali digito aliquem contingere Ca. ap. Gell., aliquem vel digito ali digito tenus contingere Ap. in aliquem digito tangere Pl.; audivi, … qui primoribus labris gustassent genus hoc vitae et extremis, ut dicitur, digitis attigissent, emersisse aliquando Ci. = ki so se le površno ukvarjali s … , digito se caelum attigisse putat Ci. ep. = misli, da je v devetih nebesih, presrečen je; tamquam digitos auctores omnes novisse Iuv. natančno poznati; colere summis digitis Lact. = s konci prstov dotikaje častiti.

2. prst na nogi, nožni prst: Lucr., Petr., Suet., digiti pedum O., digitis insistere O. ali digitis erigi Q. na prste stopiti, insistere summis digitis Cels., Sen. ph. stopiti na konice prstov, constitit in digitos arrectus V., digitos pedum detundere ad lapides Ap.; (o živalskih prstih): Luc. ap. Non., Col., Plin.; ptičji krempeljc, krempeljček: Varr. idr.; rakove klešče: ut in litore cancri digitis primoribus stare Varr. ap. Non.; pajkove nožice: digiti exiles O.; pren. v pl. mali odrastki vej, vejice: Plin.

3. kot merska enota prst, palec = šestnajstina rimskega čevlja (pes), približno 2 cm: Front., digitum pollicem latus Ca. palec širok, d. transversus Ca. poprečni prst; digiti primores prednji deli, konci prstov, npr.: late digitos primores quattuor, alte digitos primores tres Ca.; quattuor patens digitos C.; preg.: si … ex isto loco digitum transvorsum (= transversum) aut unguem latum excesseris Pl., ab hac (regulā) mihi non licet transversum, ut aiunt, digitum discedere Ci. niti za prst odstopiti, neque ab argento digitum discedere Ci., mihi certum est ab honestissima sententia digitum nusquam (sc. discedere) Ci. ep., digitis a morte remotus quattuor aut septem Iuv.

4. kot nom. propr. Digitī Idaeī (Δάκτυλοι Ἰδαῖοι) Idajski Digiti, Kibelini svečeniki (gl. dactylus): Ci., Arn.

Opomba: Sinkop. obl. dictus -ī, m: Luc., Varr. ap. Non.; sinkop. gen. pl. digitûm: Varr. ap. Char.

dignità f

1. dostojanstvo:
gli uomini nascono uguali per dignità e diritti ljudje se rojevajo z enakimi pravicami in dostojanstvom

2. čast, samospoštovanje

3. funkcija, položaj, status; privilegij

4. pl. dostojanstveniki, predstavniki, visoke osebnosti:
alla cerimonia sono intervenute le massime dignità militari, civili e religiose proslave so se udeležili najvišji vojaški, civilni in verski predstavniki

dīlābor -lābī -lāpsus sum (dis in lābī)

I.

1. razpasti (razpadati), razsuti se, razsipa(va)ti se: Col., monimenta virûm dilapsa Lucr., navis … vetustate dilabens L., aedis Iovis … vetustate dilapsa L., aedificium dilabens Sen. ph., dilapsa vetustate moenia T., dilapsa cadavera tabo V., dilapsa in cinerem fax H.; pesn.: ungulaque in quinos dilapsa absumitur ungues O. razkrojeno; occ. raztopiti (raztapljati), raztaliti se, razpustiti (razpuščati) se: eadem (aqua conglaciata) admixto calore liquefacta et dilapsa Ci., quā (nebulā) dilabente L. ko se je razprševala, ut nix … dilapsa est L. je skopnel, dilapsus calor V., (Proteus) in aquas tenuīs dilapsus abibit V.

2. pren. razgubiti, izgubiti, pogubiti (pogubljati) se, izginiti (izginevati, izginjati), giniti (ginevati), (pre)miniti, izničiti (izničevati) se, propasti (propadati): male parta male dilabuntur Poeta ap. Ci. = kakor pridobljeno, tako izgubljeno, rem familiarem dilabi non sinere Ci., rem communem esse dilapsam Ci., ut praeclarissime constituta res publica dilaberetur Ci., concordiā parvae res crescunt, discordiā maxumae dilabuntur S., praeclara facies, magnae divitiae, ad hoc vis corporis … dilabuntur S., profecto omnis invidia prolatandis consultationibus dilapsa foret S., dilapsa esse robora corporum animorumque L., vectigalia publica neglegentiā dilabebantur L. so se trošili, bella inopiā dilabi Iust. da se razdirajo.

— II.

1. (o vodi idr.) razteči (raztekati) se, odteči (odtekati): Fibrenus … rapide dilapsus in unum confluit Ci., amnis presso in solum alveo dilabitur Cu., dilabente aestu T. ob upadanju plime = ob oseki; pren.: dilapso tempore S. po preteku (določenega) časa, per veterem dilapso culinam Volcano (= igni) H. ko se je bil razširil, ne terra facile dilabatur Veg.

2. pren.
a) izginiti (izginevati, izginjati), izmakniti (izmikati) se, izmuzniti se: de mea memoria dilabuntur Ci. izginjajo mi iz spomina, simul ac fortuna dilapsa est, devolant omnes Corn., dilapsis inter nova gaudia curis O.
b) (o živih subj., poseb. o vojakih) razbežati se, razgubiti (razgubljati) se, razkropiti se, ubežati, popihati jo: vidit autem … futurum, ut Thasii dilaberentur N., Eumenes intellegebat … (copias) simul cum nuntio dilapsuras N., exercitus brevi dilabitur S., d. in oppida, in civitates, noctu in sua tecta L., ad praedam L., ad resumenda arma Suet., ad sua tuenda Iust., praedatum, pabulatum, lignatum L., ab ordinibus, sine commeatibus ab signis, ex praesidio L., pluribus dilapsis Cu., in suos quisque vicos dilapsi Bessum reliquerunt Cu., domum d. Front., dilapsae cum prole nurus Val. Fl.

dìm (díma) m

1. fumo:
črn, gost, zadušljiv dim fumo nero, denso, soffocante
iz gorečega gozda so se valili oblaki dima dal bosco in fiamme venivano nuvole di fumo

2. hist. gabella del fumo, focatico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
morski dim foschia
pren. dim in pena fumo
pren. njegove obljube so prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, è uno che vende fumo
pren. iti v dim andare in fumo
potegniti nekaj dimov farsi una fumatina, tirare due boccate di fumo
obesiti meso v dim affumicare la carne
PREGOVORI:
ni dima brez ognja non c'è fumo senza arrosto

dimachae -ārum, m (gr. δίμαχαι) dvoborci, mak. vojaki, ki so se bojevali kot pešaki in konjeniki: Cu.

dimettere^*

A) v. tr. (pres. dimetto)

1. odpustiti, odpuščati:
il degente è stato dimesso dall'ospedale bolnika so odpustili iz bolnišnice

2. odstaviti, odstavljati; odpustiti, odpuščati; odpoklicati:
dimettere uno da una carica odstaviti koga s funkcije
lo stabilimento ha dovuto dimettere molti dipendenti tovarna je morala odpustiti veliko delavcev

B) ➞ dimettersi v. rifl. (pres. mi dimetto) odstopiti, demisionirati

diminuer [-nüe] verbe transitif (z)manjšati; zožiti; skrajšati, prikrajšati, oškodovati; zmanjšati komu plačo; ponižati (koga); commerce znižati; omejiti (izdatke); spustiti (zanke); verbe intransitif zmanjšati se, postati manjši, slabotnejši, cenejši; pojemati, upadati, popuščati, pešati

diminuer les prix, les frais, la vitesse, un salarié znižati cene, zmanjšati stroške, hitrost, plačo delojemalcu
diminuer de prix poceniti se
la demande diminue (commerce) povpraševanje pojema
la chaleur a diminué vročina je popustila
les jours diminuent en automne dnevi postajajo krajši v jeseni
le charbon a diminué zaloge premoga so se zmanjšale; premog se je pocenil
aller en diminuant bolj in bolj, vse bolj se manjšati

dīmoveō -ēre -mōvī -mōtum (dis in movēre)

1. razmakniti (razmikati), razriti, razgnati (razganjati), razdeliti (razdeljevati), narazen da(ja)ti, ločiti: pelles Cu., occurrentia manu Plin., parietes T., plagulas lecticae Suet., somnus aëra dimovit V. je razblinil, d. undas Lucr., O., terram aratro V. preora(va)ti, glaebam aratro O., cinerem O. razgrebsti, ora talibus sonis O. odpreti, rubum dimovere lacertae H. so smuknile skozi; pesn.: ubi sol radiis terram dimovit obortus Lucr. je razkrilo; z osebnim obj.: d. populum, obstantes propinquos H. ali turbam T., Suet. preriniti se skozi.

2. kaj odmakniti (odmikati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), pregnati; abs.: dimotis omnibus paulum requievit T.; z obj.: gaudentem patrios findere sarculo agros … numquam dimoveas, ut … H. ne bi nikoli odtrgal od … , d. custodias Plin. iun.; od kod? Aurora polo dimoverat umbras V.; pren.
a) odpraviti: vocis moras Sen. tr.
b) s česa premakniti: suo statu sacra L.
c) koga od koga ali od česa odvrniti, odtujiti, ločiti: quos (equites Romanos) spes societatis a plebe dimoverat S., terror fide dimovet socios L.

3. sem in tja gibati, pregibati: superiores partes, aegrum intra domum Cels.; med.: ambulatione levi dimoveri Cels.

Opomba: Dīmoveō pogosto = dēmoveō.

dinozaver samostalnik
1. (izumrli plazilec) ▸ dinoszaurusz
2. lahko izraža negativen odnos (o nesodobnosti ali zastarelosti) ▸ dinoszaurusz, őskövületObčasno se najde kak dinozaver, ki misli, da so ženske v informacijski tehnologiji lahko le dobre tajnice, ki obvladajo pisarniške programe. ▸ Időnként akad olyan őskövület, aki azt hiszi, hogy a nők az információs technológiában csak jó titkárnők lehetnek, akik értenek az irodai szoftverekhez.
Kljub vsem tehnologijam ostajam eden redkih dinozavrov, ki je zvest papirju in navadnemu svinčniku ▸ Minden létező technológia ellenére én azok közé a ritka dinoszauruszok közé tartozok, aki hűek a papírhoz és ceruzához.
V tem trenutku so v središču pozornosti enodružinske hiše, ki so praviloma pravi dinozavri, ko gre za učinkovito izkoriščanje energije. ▸ Jelenleg azok az egycsaládos házak vannak a figyelem középpontjában, melyek általában igazi dinoszauruszoknak számítanak, ha a hatékony energiafelhasználásról van szó.
Njegovi košarkarji že vrsto let poslušajo, da so prestari in pravi dinozavri v sodobni košarki, vendar se zlepa ne dajo. ▸ A kosarasai már évek óta azt hallgatják, hogy túl öregek és a modern kosárlabdában igazi dinoszauruszoknak számítanak, bár nem adják meg magukat egykönnyen.
OZN je dinozaver, ki ga usmerja demokratični kapitalizem in njegov denar. ▸ Az ENSZ olyan őskövület, melyet a demokratikus kapitalizmus és annak pénze irányít.

dīnumerō -āre -āvī -ātum (dis in numerāre)

1. našte(va)ti, prešte(va)ti, šteti: stellas, syllabas, sententias Ci., noctes, generis gradūs O., templa Q., etiam dinumerati sumus Plin. iun. šteli so se celo naši glasovi, d. omnia ossa Vulg., universus Israel dinumeratus est Vulg.

2. komu (denar) odšte(va)ti, izplač(ev)ati: viginti minas Ter., manibus his argentum Pl., (h)ibus stipendium Pl., centuriat Capuae, dinumerat Ci. ep. izplačuje mezdo.

3. occ. izračuna(va)ti, preračuna(va)ti: regiis annis dinumeratis Ci., d. tempora V., Cl., horas Plin., menses conceptus earum Vulg.

dioksid samostalnik
(kemijska spojina) ▸ dioxid
Ribe, ki so vzgojene v posebnih ribnikih, so bile najverjetneje izpostavljene raznim onesnaževalcem, kot so pesticidi ali dioksidi. ▸ A speciális tavakban nevelt halak valószínűleg különböző szennyező anyagoknak, például növényvédőszereknek vagy dioxidoknak voltak kitéve.
Povezane iztočnice: dušikov dioksid, klorov dioksid

Diomēdēs -is, m (Διομήδης) Diomed,

1. iz Kalidona v Ajtoliji, Tidejev in Deipilin (Deïpilē) sin, Adrastov naslednik v Argih, eden najslavnejših grških junakov pred Trojo. Ko se je vračal iz razrušene Troje, mu je žena Ajgiala (Aegialēa) preprečila izkrcanje, zato se je preselil v Apulijo in, prijazno sprejet od kralja Davna, tam ustanovil več mest (poseb. Arpe [Arpi = Argyripa]). Njegovi tovariši so bili spremenjeni v čaplje, ker so ga po smrti preveč objokovali: H., O., Iust., Aug., Diomedis urbs (= Arpi) V., Diomedis campus (ravnica pri Kanah v Apuliji ob reki Avfidu) L. Adj. Diomēdēus (pri Mel., Plin. Diomēdīus) 3 (Διομήδειος) Diomedov: Iuv., enses O., furtum Stat. rop trojanskega paladija, arces Stat. mesta, ki jih je ustanovil Diomed, insula ali insulae Mel., Plin. ob apulski obali, agri Mart. v Ajtoliji, aves Serv. = v čaplje spremenjeni Diomedovi tovariši.

2. kralj traških Bistoncev, ki je svoje konje redil s človeškim mesom in ga je Herkul ubil: Serv., Diomedis equi Lucr. Od tod adj. Diomēdēus 3 (Διομήδειος) Diomedov: equi Aus., Cl.