Franja

mōs, mōris, m (prim. gr. μαιμάω koprnim po čem, μάομαι in μώομαι stremim, težim za čim)

1. volja, svojevoljnost, samovolja: oboediens fuit mori patris Pl., alieno more ali ex more alīus vivere Ter., dominae pervincere mores Pr. svojevoljnost, bistro glavo, morem alicui gerere Ci. idr. komu po volji storiti, ugoditi (ugajati) komu, gestus est ei mos N., adulescentulo morem gestum oportuit Ter., alicuius voluntati morem gerere Ci., N. želji koga ustreči (ustrezati), željo izpolniti (izpolnjevati) komu, morem gerere animo Ter. srce ohladiti (ohlajati), sine me in hac re mihi gerere morem Ter. pusti mi mojo voljo, ne brani mi; prim. morigeror.

2. navada, šega, običaj: Pl., Ter., Cu., Iuv., Plin., Sen. ph. idr., antiquus Ci. idr., vetus, vetustus T., mores prisci L., m. pravus T., perversus Ci., more ductus N. držeč se starega običaja, more militari C., maiorum Ci., mos erat in Latio V., mos ritusque sacrorum V. obredni običaj žrtvovanja, sicut meus est mos H., ut moris est T. kakor je običajno, ut (sicuti Vell.) alicui moris erat T., magorum mos est non humare corpora suorum Ci., quibus omnia vendere mos erat S., quia mos est ita rogandi, roga Ci., quibus peractis morem sibi discedendi fuisse Plin. iun. so se vsakokrat razšli, in morem perducere Ci. uobičajiti, in morem venire L., O. postati običaj, preiti v navado, in morem verterat T. prišlo je bilo v navado, habebat hoc moris Plin. iun. to je imel v navadi, fecerat sibi morem L. navadil se je bil, in morem tonsa V. po šegi, spodobno, dostojno, e(x) more V., N., Plin. iun., T., Suet. idr. ali de more V., Plin. iun., Suet., Arn. po šegi (običaju), praeter (zoper) morem Ter., supra morem V. nenavadno, neobičajno, sine more furit tempestas V. prav nenavadno, facinus sine more! Stat. nenavadno; occ.
a) zakon, pravilo, predpis: mores viris et moenia ponet V., regere populos pacisque imponere morem V. (naspr. lex = pisani zakon), more palaestrae H. kakor predpisuje palestra (borilnica), ferrum patitur mores Plin. se vdaja (podreja) zakonom.
b) način, značilnost, lastnost, kakovost, svojstvo: Graeco more bibere Ci., si usitato more peccasset Ci., varium caeli praediscere morem V. razne značilnosti, različno kakovost, tako tudi m. siderum V., ego apis Matinae more modoque grata carpentis thyma per laborem plurimum H., quo more V. kako; more, ad morem ali in morem z gen. = kakor: Ci., Q., torrentis aquae vel turbinis atri more furens V. kakor deroča voda ali črni vrtinec, in morem stagni V.; mos vestis Iust. noša, moda.

3. način življenja, vedenje: qui istic mos est? Ter.; nav. pl. mōrēs -um, m nrav, morala, obnašanje, vedenje, bistvo, življenje, način življenja, čud, kri, narava, značaj, temperament: Ter., S., Ph., Q. idr., sui cuique mores fingunt fortunam hominibus Poeta ap. N., suis ea (sc. fortuna) cuique fingitur moribus Poeta ap. Ci., morum similitudo Ci., praefectus morum N. nravstveni nadzornik (v Kartagini), praefectura morum Suet. nravstveno nadzorništvo (v Rimu), diutius durant exempla quam mores T. kazni (drugim v strah) kot pa dejanje in ravnanje človeka, abire in avi mores L. vreči se po kom, mores huius pecudis (= bikov) Col., mores (sc. equorum) laudantur, qui sunt … Col.; occ.
a) lepo vedenje, dobra nrav, nrav(stve)nost, moralnost: quīs neque mos neque cultus erat V. nravnost in stroga disciplina, res eorum civibus, moribus, agris aucta S. po številu prebivalstva, nravstvenosti, ozemlju, periere mores Sen. ph.; evfem. mores meretricis Pl. ustrežljivo vedenje, ustrežljivost, izkazovanje naklonjenosti.
b) slabo vedenje, slaba, popačena nrav, (popačen) duh časa: si per mores nostros liceret T., quoniam ita se mores habent S., ita se habent mores, ut … Vell., ambitio iam more sancta est Pl., huius saeculi more Sen. ph., saeculi mores Fl., novis moribus favere Plin. vdajati se, streči duhu časa = vda(ja)ti se trenutnim razmeram.

mot|en¹ [ô] (-na, -no) steklo, očesna leča, voda ipd.: getrübt, trüb, (naravno naturtrüb); (medel, brez leska) glanzlos, matt; Matt- (mreža das Mattnetz, pločevina das Mattblech)
motno steklo das Trübglas, Mattglas, Milchglas
postati moten sich trüben, trüb werden, matt werden
imeti motno glavo einen benommenen Kopf haben, po pijači: einen Brummschädel haben

móž hombre m ; (soprog) marido m , esposo m

mož in žena marido y mujer
mož dejanj hombre de acción
povodni mož (mit) espíritu m de las aguas
snežni mož muñeco m (ali monigote m) de nieve
mož starih šeg hombre de bien chapado a la antigua
mož proti možu (voj) cuerpo a cuerpo
kot en (sam) mož como un solo hombre
do zadnjega moža hasta el último hombre
biti mož beseda ser hombre de palabra
biti cel mož ser todo un hombre
izkazati se moža (de)mostrar ser un hombre
postati mož hacerse hombre, llegar a ser hombre

muk|a ženski spol (-e …) die Qual; pri delu ipd.: die Schinderei, die Plackerei; figurativno die Tortur
muke množina Qualen množina
peklenske muke Höllenqualen, die ewige Pein
Tantalove muke Tantalusqualen
ljubezenske muke die Liebesqual
(napori) die Mühsal
postati prava muka zur Qual werden
povzročati muke Qualen bereiten
v mukah qualvoll
z muko qualvoll, (trudoma) mühsam
z muko hoditi sich schleppen/herumschleppen, sich (irgendwohin) quälen

nadléžen prid., при́крий прикм., нав’я́зливий прикм., доку́чливий прикм., надоку́чливий прикм., набри́дливий прикм.

• postáti nadléžen обри́днути

Name, der, (-ns, -n), Namen, der, (-s, -) ime (persönlicher osebno); sloves; guter Name dobro ime; dem Namen nach po imenu; auf den Namen hören slišati na ime; beim Namen po imenu, z imenom; beim richtigen Namen s pravim imenom; im Namen v imenu (koga/česa); in Gottes Namen v Božjem imenu; In Gottes Namen! Za boga (svetega)!; Führung des Namens uporabljenje imena; sich einen Namen machen narediti si ime, postati znan; einen Name haben als sloveti kot; mein Name ist Hase, ich weiß von nichts nič nočem vedeti o tem

nasil|en (-na, -no)

1. gewaltsam; spor: tätlich; človek: gewalttätig
nasilna smrt gewaltsamer Tod
umreti nasilne smrti eines gewaltsamen Todes sterben
nasilni ukrep die Gewaltmaßnahme
nasilno sredstvo das Gewaltmittel
postati nasilen gewalttätig werden, (stepsti se) tätlich werden

2. razlaga: eigenwillig, an/bei den Haaren herbeigezogen

navad|a ženski spol (-e …)

1. die Gewohnheit; (navajenost) die Gewöhnung, die Übung, die Gewohnheit; -gewohnheit, -verhalten (miselna Denkgewohnheit, nakupovalna Kaufgewohnheit, Kaufverhalten, potrošniška Verbrauchergewohnheit, spalna Schlafgewohnheit, življenjska Lebensgewohnheit, bralne množina Lesegewohnheiten)
(iz) … navade Gewohnheits-
(človek der Gewohnheitsmensch, ironično das Gewohnheitstier, storilec iz navade der Gewohnheitstäter, Gewohnheitsverbrecher, stvar Gewohnheitssache)
stara navada alte Gewohnheit, eingefleischte Gewohnheit
imeti navado die Gewohnheit haben, pflegen zu
opustiti navado mit der Gewohnheit brechen
postati navada posamezniku: zur Gewohnheit werden, nasploh: einreißen, üblich werden
iz navade aus Gewohnheit, gewohnheitsmäßig
figurativno stara navada - železna srajca die Gewohnheit ist eine zweite Natur

2. (pravilo obnašanja) die Sitte, poklicno, poslovno: die Gepflogenheit
biti navada üblich sein
v navadi üblich, gebräuchlich, splošno: allgemein üblich
biti v navadi üblich/gebräuchlich sein

3.
slaba navada die Unsitte, die Untugend
(razvada) die Unart

4.
navade množina (obnašanje) das Verhalten (tudi živalstvo, zoologija)

5. (običaj) der Brauch, Landesbrauch, die Sitte
šege in navade množina das Volksbrauchtum, Sitten und Gebräuche

naváda habit; habitude, wont; (šega) custom; use, usage, practice

iz naváde by habit
po svoji stari navádi according to one's usual practice
po njegovi navádi according to his habit (ali wont)
naváda je... it is customary...
ukoreninjena naváda deep-rooted (ali inveterate) habit
šege in naváde manners and customs
moč naváde the force of habit
življenjske naváde habits of life
po navádi in the usual way, usually, as a rule, as usual
naváda je železna srajca habit (ali custom, use) is second nature
kakor je bila moja naváda as my custom was
delati kaj iz naváde to do something from force of habit
imeti navádo to be in the habit (of), (samo v preteklem času) to use
imel je navádo priti k meni vsak dan he used to come to me every day
navzeti se slabih navád to pick up bad habits
opustiti navádo to give up (ali to drop) a habit
postati naváda to grow into a habit
to prehaja v navádo it is growing into a habit
vdajati se navádi to give way to a habit
to je stvar naváde it is a matter of habit
ki je suženj naváde habit-ridden

naváda hábito m ; (šega) costumbre f ; (raba) uso m ; usanza f ; (rutina) rutina f

iz navade por costumbre
moč navade la fuerza de la costumbre
kot po navadi como de costumbre
ne več v navadi caído en desuso
stara navada una vieja costumbre
imeti navado tener la costumbre (da ... de nedoločnik)
opustiti navado perder la costumbre, deshabituarse
postati navada convertirse en hábito
privzeti navado adquirir una costumbre, contraer un hábito
navada je železna srajca la costumbre es otra naturaleza

necesario potreben, nepogrešljiv, nujen

lo estrictamente necesario toliko, kot je nujno potrebno
creer, considerar necesario imeti za potrebno (umestno)
hacerse necesario potreben postati

needle¹ [ni:dl] samostalnik
šivanka
tehnično igla (kompasna, gramofonska, injekcijska, črtalna itd.); kazalec na tehtnici
botanika iglica; šilasta skala; obelisk
tehnično prečni tram
britanska angleščina, sleng živčnost

needle's eye uho šivanke, majhna odprtina
a needle fight (ali game, match) borba med nasprotnikoma, ki se osebno sovražita
sleng to get the needles postati živčen, biti na trnih
sleng to have the needles biti živčen, biti jezen
knitting needle pletilka, pletilna igla
to look for a needle in a buudle (ali bottle) of hay (ali in a haystack) zaman iskati
pins and needles zbadanje, ščemenje
sharp as a needle zelo pameten, zvit, duhovit

nepotrpežljív impaciente

postati nepotrpežljiv impacientarse

nèpotrpežljív impatient

postati nepotrpežljiv s'impatienter

neprijet|en [è,é] (-na, -no) unangenehm, ärgerlich, prostor: ungemütlich, unbequem; (mučen) občutek: mulmig, peinlich, unbehaglich, leidig; presenečenje: unliebsam
biti neprijeten človek: sich [mißliebig] missliebig machen, sich unbeliebt machen
postati neprijeten unangenehm werden
neprijeten položaj eine unangenehme/ [mißliche] missliche Lage
spraviti v neprijeten položaj hineinreiten, hereinreiten, in eine [mißliche] missliche Lage bringen

nèpriljúbljen impopulaire, qui n'est pas aimé, mal vu

postati nepriljubljen devenir impopulaire, se faire détester

nervioso živčen, nervozen, razdražljiv

ataque nervioso živčni napad
ponerse nervioso postati živčen; ustrašiti se

nervózen nervioso; de nervios irritables

napraviti nervoznega poner nervioso
biti (postati) nervozen estar (ponerse) nervioso

nesmŕten inmortal

postati nesmrten inmortalizarse
napraviti nesmrtnega inmortalizar

nestŕpen impatient, intolérant

postati nestrpen s'impatienter