Franja

Zadetki iskanja

  • ovínek viraje m ; curva f ; rodeo m

    nevaren (oster, na desno, na levo) ovinek viraje difícil (cerrado, a destra, a izquierda)
    velik ovinek curva abierta
    brez ovinkov (fig) sin rodeos, sin ambages (ni rodeos), rotundamente
    po ovinkih indirectamente, con rodeos, dando rodeos
    napraviti ovinek dar (ali hacer) un rodeo, rodear
    rezati ovinek cortar la curva
    (pre)voziti ovinek tomar (ali hacer ali virar) una curva (ali un viraje)
    brez ovinkov povedati fam no tener pelos en la lengua
  • ovíra impediment, obstacle, hindrance; (nanada) check, (nepričakovana) snag; (zapora) bar, barrier; obstruction

    večja ovíra a major obstacle
    tek čez ovíre šport obstacle race, hurdle race, pogovorno hurdles pl
    zakonska ovíra legal impediment
    žične ovíre vojska barbed wire, barbed-wire entanglement
    ni poti brez ovír no road is without obstacles
    konj je padel pri prvi ovíri the horse fell at the first jump (ali fence)
    delati ovíro, biti ovíra čemu to be in the way, to be (ali to constitute) an obstacle to something
    naleteti na ovíre to run into obstacles
    odstraniti vse ovíre to remove all obstacles
    staviti komu ovíre na pot to set impediments in someone's way
    naleteti na nepričakovano ovíro to come up against a snag
  • oviti koga okoli mezinca frazem
    (manipulirati s kom) ▸ ujja köré csavar
    Ne more me zastrašiti s svojim ostrim jezikom ali si me oviti okoli mezinca. ▸ Nem tud megfélemlíteni az éles nyelvével vagy a ujja köré csavarni.
    Naudet se ji ni mogel upreti. Ovila ga je okoli mezinca. ▸ Naudet nem tudott neki ellenállni. A nő az ujja köré csavarta őt.
    Sopomenke: ovijati koga okoli mezinca, oviti koga okrog mezinca, ovijati koga okrog mezinca
  • ozír regard, respect; consideration

    brez ozíra na regardless of, irrespective of
    v tem (nekem) ozíru in this (some) regard
    v vsakem ozíru in every regard (ali respect), in all respects
    z ozírom na with (ali in) regard to, as regards, in consideration of, with respect to
    brez ozíra na starost (na posledice) without regard to age (to consequences)
    z ozírom na njegovo mladost allowing (ali making allowance) for his youth
    z ozírom na to, da... with regard to the fact that...
    ne imeti ozíra do (ne upoštevati) to pay no regard to, not to take into consideration
  • ozírati se

    ozírati se nazaj to look back
    okoli to look round
    ozírati se po čem to look out for, to seek
    ozírati se na to have (ali to pay) due regard to, to take into consideration
    ne ozírati se na kaj (ne upoštevati) to disregard something, to pay no attention to, to take no notice of
    na nič se ne ozírati se (iti prek vsega) to press on regardless
  • ozírati se mirar atrás; examinar retrospectivamente

    ozirati se na kaj considerar, tener (ali tomar) en consideración, tener en cuenta, atender a, respetar (a/c)
    ne se ozirati na no tomar en consideración
  • pa

    A) adv.

    1. (izraža zavrnitev) invece:
    saj nisi bil zraven. Pa sem bil ma tu non c'eri. Invece sì, c'ero

    2. (poudarja ugibanje) ○, e, mai:
    kaj pa, če ga ne bo e se non viene

    3. (krepi veznik) ○:
    zemlja je tu rodovitnejša kakor pa na Krasu qui la terra è più fertile che sul Carso

    B) konj.

    I. (v protivnem priredju)

    1. ma, invece, mentre, però, quando:
    obljubil je, pa ni držal besede aveva promesso, ma non è stato di parola

    2. (za izražanje nepričakovanega) e, e invece, quando:
    mlad, pa tako pokvarjen così giovane e così corrotto

    3. (za dopolnjevanje prej povedanega) ma:
    večkrat se razjezi, pa ne brez vzroka si arrabbia spesso, ma non senza motivo

    4. (za krepitev prislova) e:
    samo pozdravim jih, potem pa grem corro a salutarli e poi vado

    5. (za stopnjevanje) e:
    pozdrav vsem, posebno pa dragim gostom un saluto a tutti e specie ai cari ospiti

    6. (za izražanje vzročno-posledičnega razmerja) e, e così:
    boji se, pa se skriva ha paura e si nasconde

    7. (za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja) e, e pertanto, e perciò:
    to je zanimiv primer, pa je prav, da si ga ogledamo è un caso interessante e perciò merita una disamina

    8. (za izražanje pogojno-posledičnega razmerja) ○, e:
    če ti ni všeč, pa pojdi se non ti piace, vattene
    če nočeš, pa pusti se non vuoi, lascia

    9. (v adv. rabi z vezniki, izraža nasprotje)
    čemu ti bo toliko denarja, ko pa ne moreš vsega porabiti a cosa ti servono tanti soldi se non puoi spenderli?

    II. pog.

    1. (za vezanje dveh stavčnih členov) e:
    prinesi kruha pa sira portaci pane e formaggio

    2. (pri naštevanju) e:
    šumenje macesnov, borovcev pa smrek il sussurrare dei larici, dei pini e degli abeti

    3. (pri ponavljanju iste besede za izražanje visoke stopnje) e (poi):
    tako ne bo šlo, ne pa ne così non va: no e poi no

    4. (za seštevanje) e:
    star je dve leti pa tri mesece ha due anni e tre mesi

    5. ta pa ta, tak pa tak ○, e:
    pride ta pa ta dan arriva il tal e tal giorno
    to se napravi tako pa tako questo si fa così e così

    III. pog. (v vezalnem priredju)

    1. (pri sočasnosti ali zaporednosti) e:
    molči pa čaka tace e aspetta

    2. (za vezanje dveh sorodnih povedkov) e:
    ves dan vpije pa razgraja tutto il giorno non fa che strillare e vociare

    3. (za izražanje namena) e, ○:
    pojdi pa zapri vrata va' a chiudere la porta

    IV.

    1. (za opozoritev na prehod k drugi misli) e:
    pa še to e ancora

    2. (za izražanje začudenja) e:
    pa to naj bo pridnost e questa sarebbe laboriosità?! (poudarja samoumevnost povedanega)
    jurček je pa ja ena najboljših gob il porcino è uno dei funghi migliori

    3.
    a) (izraža soglasje, privolitev)
    ali ga boš kozarček? Pa ja gradisci un bicchiere? Sì, (grazie)
    b) (izraža vdanost v usodo)
    kar bo, pa bo sarà quel che sarà
    c) (izraža zaskrbljenost) pog.
    da je bolan? Pa menda ja ne sta male? Sul serio? Dici sul serio?
    d) (izraža privoščljivost) pog.
    pa imaš, ko si tako nestrpen tutta colpa della tua impazienza
    e) (izraža podkrepitev trditve)
    tepec je, pa pika è uno scemo. Punto e basta
    f) (izraža močno zavrnitev) neanche; manco:
    smem na ples? Kaj pa še posso andare a ballare? Neanche per sogno
    tega ne bi storil, pa če bi mu z zlatom plačal neanche pagandolo a peso d'oro lo farebbe
    g) (izraža omalovaževanje)
    hudič, pa taka večerja che schifo di cena
    pog. ta ga pa pihne è proprio in gamba
    ta ima denarja še pa še quello lì ha soldi a palate

    C) inter.

    1. (izraža dvom) ○, mah:
    bo razumel, da se je zmotil? Pa, ne vem capirà di aver sbagliato? Mah, non lo so

    2.
    pa še kako! eccome
  • padre moški spol oče; duhovnik, pater; povzročitelj, začetnik, avtor; očetovski zaščitnik

    padre adoptivo krušni oče, rednik
    padre de almas dušebrižnik
    padre espiritual spovednik
    Padre Nuestro, Padre nuestro očenaš
    padre de pila krstni boter
    Padre Santo sveti oče, papež
    caballo padre (plemenski) žrebec
    tal padre tal hijo jabolko no pade daleč od drevesa
    padres pl starši; predniki
    dormir con sus padres ne več živeti, že mrtev biti
  • pain1 [péin] samostalnik
    bolečina, bol, bridkost, trpljenje, skrb
    množina trud, muka
    množina, medicina porodne bolečine, popadki
    kazen (samo v frazah: (up)on ali under pain of pod pretnjo kazni; pains and penalties kazni in globe)

    to be in pain imeti bolečine, trpeti, biti zaskrbljen
    to give (ali cause) s.o. pain zadati komu bolečino
    to be at pains; ali to take pains potruditi se, truditi se
    to go to great pains zelo se potruditi
    to spare no pains ne prihraniti si truda
    to get a thrashing for one's pains biti tepen v zahvalo za svoj trud
    to have one's labours for one's pains; ali to be a fool for one's pains zaman se truditi
    a pain in the neck zoprnik, zoprna zadeva
  • paja ženski spol slama, slamica, pleva, ničvredna stvar

    paja corta rezanica
    paja nueva sveža slama
    sombrero de paja slamnik
    la paja en el ojo ajeno pazder v tujem očesu
    no pesar una paja biti popolnoma nepomemben
    poner, echar paja nastiljati (konjem)
    a humo de pajas igraje lahko
    en quítame allá esas pajas, en daca las pajas v hipu, kot bi trenil
  • palabra ženski spol beseda, izraz; obljuba, častna beseda; govor, zgovornost; vojska geslo

    ¡palabra (de honor)! častna beseda!
    palabra de matrimonio obljuba zakona
    palabra picante zbadljivka
    palabra de rey neprelomna beseda
    hombre de (su) palabra mož beseda, poštenjak
    es la última palabra de la moda to je zadnji krik mode
    palabra por palabra dobesedno
    bajo palabra (de honor) pod častno besedo
    de palabra ustno
    en una palabra z eno besedo, kratko in malo, skratka
    sin palabra besedolomen, ki sne besedo
    ¡una palabra! slišite! poslušajte!
    ¡pase la palabra! zaradi mene!
    coger la palabra (a), coger a alg. por su palabra koga za besedo prijeti
    cumplir la palabra držati besedo
    dar (su) palabra, empeñar la palabra dati (svojo) besedo
    sin decir palabra ne da bi besedo zinil
    querer decir (ali tener) siempre la última palabra hoteti vedno imeti zadnjo besedo
    dejar a uno con la palabra en la boca koga ne poslušati
    dirigir la palabra (a) nagovoriti, obrniti se na
    no entiendo palabra niti besedice ne razumem
    faltar a la palabra ne držati svoje besede
    llevar la palabra (glavno) besedo imeti
    V. me quita la palabra de la boca besedo ste mi vzeli z jezika
    tener palabra imeti besedo
    no tener palabra biti besedolomen, ne držati besede
    no tener más que una palabra poštenjak biti
    tomar la palabra besedo povzeti
    tratar mal de palabra surovo nahruliti
    usar de la palabra besedo povzeti, govoriti
    volver su palabra atrás svojo besedo nazaj vzeti
    palabra y piedra suelta no tienen vuelta beseda izrečena ne vrne se nobena
    palabras mayores sramotilne besede, psovke
    eso quiere decir, en buenas palabras... to se pravi, z drugimi besedami ...
    en dos palabras skratka, kratko in malo; brez težave, lahko; v hipu
    hombre de dos palabras hinavec!
    ¡oiga V. dos palabras! slišite Vi!
    cuatro palabras, dos palabras nekaj besed, kratek pogovor
    ahorrar palabras ne mnogo govoriti, ne govoričiti
    beber las palabras, comerse las palabras besede požirati, prehitro govoriti, besede izpuščati (pri pisanju)
    estar colgado (pendiente) de las palabras zelo pazljivo poslušati
    gastar palabras besede izgubljati, bob v steno metati
    no son más que palabras to so le prazne besede
    tener palabras, trabarse de palabras spričkati se
    traer en palabras s praznimi obljubami za nos vleči
    volverle a uno las palabras al cuerpo na laž koga postaviti
  • pálec (dedo m) pulgar m

    palec na nogi el dedo gordo del pie
    držati palce (figo) za koga desear suerte a alg
    imeti pod palcem tener (mucho) dinero
    težko mu gre (denar) izpod palca no se desprende fácilmente del dinero
    vrteti palce (fig) estar mano sobre mano
  • paloma ženski spol golobica, golob; visok ovratnik pri srajci; pocestnica

    paloma silvestre, paloma brava divji golob
    paloma buchona golšasti golob
    paloma doméstica, paloma mansa domači golob
    paloma mensajera golob pismonoša
    paloma sin hiel neškodljivo bitje, »golobček«
    paloma torcaz golob grivar
    de águila no nace paloma orli ne izležejo golobov
  • palotada ženski spol udarec s palico

    no dar palotada ničesar prav ne zadeti
  • pamema ženski spol nesmisel; malenkost

    no me vengas con pamemas ne bodi tako malenkosten
  • pamet ženski spol (-i …) der Verstand, die Vernunft; strokovno: praktische Vernunft; pogovorno: die Grütze, das Köpfchen
    zdrava pamet der gesunde Menschenverstand
    počasna pamet die Begriffsstutzigkeit
    počasne pameti begriffsstutzig, schwer von Begriff
    figurativno imeti več sreče kot pameti mehr Glück als Verstand haben
    imej no pamet! nimm doch Verstand an!
    soliti pamet komu (jemandem) dareinreden, ins Handwerk pfuschen
    srečala ga je pamet figurativno er ist zur Vernunft gekommen
    tu se človeku pamet ustavi figurativno da steht der Verstand still
    pamet je boljša kot žamet Weisheit ist besser als Gold und Silber
    k pameti:
    priti k pameti Vernunft annehmen/zur Vernunft kommen
    spraviti k pameti zur Vernunft bringen

    na pamet aus dem Kopf, auswendig, aus dem Stegreif
    računanje na pamet das Kopfrechnen
    računati na pamet im Kopf rechnen
    učenje na pamet das Auswendiglernen
    učiti se na pamet auswendig lernen
    znati na pamet auswendig können

    ob pamet von Sinnen (biti ob pamet von Sinnen sein)
    spravljati ob pamet wahnsinnig machen

    po pameti der Vernunft nach, vernunftgemäß
    pri pameti:
    biti pri pameti seine fünf Sinne beisammen haben
    nisi pri pravi pameti du hast wohl nicht alle beieinander

    zoper pamet vernunftwidrig
    zoper zdravo pamet wider alle Vernunft
  • pámet (um) intellect, intelligence, sense, brains pl, wits pl; (duh) reason, mind; prudence; mother wit; (razumevanje) understanding; (spomin) memory; pogovorno gumption

    na pámet by heart
    zdrava pámet common sense, sanity
    si ob pámet? are you out of your senses?, have you lost your wits?
    ali si pri pámeti? are you in your right mind?
    sem pri kraju s svojo pámetjo I am at my wit's end
    bodi no pri pámeti! be sensible!, be reasonable!, have a bit of common sense!
    on ni pri pravi pámeti he is not in his right mind, he is out of his mind
    nisem bil pri pravi pámeti I had not my wits about me
    on je počasne pámeti he is slow-witted, pogovorno he is slow on the uptake
    ona je kratke pámeti she is rather slow (ali dull, slow on the uptake)
    še (vedno) mi je na pámeti... it is still fresh in my mind...
    nima toliko pámeti, da bi (u)videl... he has not the wits to see...
    to se krega s pámetjo it is thoughtless (ali senseless)
    si se s pámetjo skregal? have you taken leave of your senses?
    padlo mi je na pámet it occurred to me, the idea struck me, the thought crossed my mind
    na kraj pámeti mi ne pade, da bi (rekel) far be it from me to (say)
    reči, kar človeku pade na pámet to say whatever comes to mind
    imeti več sreče kot pámeti to have more luck than brains
    izgubiti pámet to go out of one's mind (ali pogovorno off one's rocker); to lose one's mind (ali one's reason)
    to presega mojo pámet this is beyond me, that's over my head, that passes my comprehension
    priti k pámeti to come to one's senses
    kdo, ki je pri pravi pámeti, bi šel...? who in his senses would go...?
    moram ga spraviti k pámeti I must make him see reason (oziroma see sense)
    spraviti koga ob pámet to drive someone out of his mind (ali pogovorno up the wall, round the bend)
    sklicevati se na zdravo pámet to appeal to reason
    (iz)računati na pámet to calculate mentally
    učiti se na pámet to learn by heart, to commit to memory
    znati na pámet to know by heart (ali from memory), (vlogo) to be word-perfect
    ko te bo pámet srečala... when you see reason...
  • pámet razón f ; inteligencia f ; mente f ; intelecto m ; juicio m ; sentido m ; entendimiento m

    s pametjo con sentido
    na pamet de memoria
    počasne pameti fam duro de mollera
    zdrava pamet sentido común, buen sentido, sano criterio m
    biti pri polni pameti estar en su (cabal) juicio
    biti pri zdravi pameti estar en su (sano) juicio
    (on) ni čisto pri pravi pameti no está en sus cabales (ali en su juicio)
    imeti več sreče kot pameti tener más suerte que letras
    iti komu preko pameti no estar al alcance de la comprensión de alg
    izgubiti (priti ob) pamet perder la razón (ali el juicio); volverse loco, fam perder el seso
    naučiti se (znati, recitirati) na pamet aprender (saber, recitar) de memoria
    tu človeku odpove pamet se queda uno anonadado (ali fam turulato)
    priti k pameti llegar al uso de la razón, entrar en razón, alcanzar la edad de la razón
    priti spet k pameti recobrar la razón (ali el juicio), volver a la razón
    prišla mi je na pamet misel (da ...) se me ocurrió la idea (de)
    ostati pri pameti (med) conservar sus facultades mentales
    spraviti koga k pameti hacer entrar en razón a alg
    spraviti koga ob pamet hacer perder la razón (ali el juicio) a alg; volver loco a alg
    sem pri kraju s svojo pametjo mi sabido no llega a más
  • pámeten reasonable, sensible, wise, judicious, intelligent, prudent; clever, rational; pogovorno brainy

    pámeten človek a man of sense
    vsak pámeten človek any man in his right senses...
    pámetna misel a sound (ali sensible) idea
    pámetno gledišče (stališče, vidik) a sensible point of view
    bodi no pámeten! use your brains (ali intelligence)!, be sensible!, be reasonable!
    biti pámeten to be sensible (ali reasonable), to have one's wits about one
    pámetno ravnati to act sensibly
    imeti zelo pámetne nazore o življenju to have very sound ideas on life
    kar govoriš, je pámetno what you say is sound
    pámetno govoriti to speak wisely, to talk sense, to speak reasonably
    mislim, da boš tako pámeten, da ne boš šel tja I suppose you will know better than go there
    storil bom vse, kar se mi bo zdelo pámetno I will do anything in reason
    pámetno je, kar praviš there is reason in what you say
    poslušati pámeten nasvet to listen to reason
    pametnejši popustí the wiser head gives in
    lahkó je biti pámet, ko je že storjeno hindsight is easier than foresight, it's easy to be wise after the event
  • pan moški spol kruh, hlebec kruha; žito; njiva

    pan ázimo, pan cenceño nekvašen kruh
    pan de azúcar čok sladkorja
    pan blanco bel kruh
    pan candeal, pan de trigo pšeničen kruh
    pan casero domač kruh
    pan de centeno ržen kruh, črn kruh
    pan de especia(s) poprnjak, medenjak, mali kruhek
    pan fermentado kvašen kruh
    pan de gluten kruh za diabetike
    pan de Graham graham (kruh)
    pan de lujo najboljši pšenični kruh
    pan de maíz koruzni kruh
    pan moreno črn kruh
    pan de munición komis
    pan de oro zlata ploščica
    oro en panes zlata pena
    pan sentado, pan de un día para otro postan kruh
    pan tostado pražen kruh
    pan de Viena žemlja
    corteza de pan krušna skorja
    la miga del pan krušna sredica
    un pedazo de pan kos kruha
    a pan y agua ob kruhu in vodi (kazen)
    cocer pan kruh peči
    no cocérsele a uno el pan skoprneti od nestrpnosti
    comer el pan (de) biti vzdrževan (od), biti v službi pri kom, njegov kruh jesti
    es mejor que el pan on je srčno dober človek
    ganar su pan kruh si služiti
    venderse como el pan iti dobro v prodajo
    no tener para pan zelo reven biti
    panes pl žito