Franja

reprobate [réprəbeit]

1. pridevnik
cerkev zavržen od boga, brezbožen; izprijen, pokvarjen, zakrknjen v grehu; nemoralen, moralno propadel
arhaično ne(po)raben

2. samostalnik
prekletnik, izgubljenec, brezbožnež; pokvarjenec, izprijenec, ničvrednež, nemoralen človek

the reprobate of the family figurativno črna ovca v družini

3. prehodni glagol
ne odobravati, ne prizna(va)ti, (ostro) obsoditi; zavrniti, odbiti, odkloniti
cerkev prekleti, obsoditi na večno pogubljenje

reprobírati réprouver ; (zavrniti pri izpitu) refuser (un candidat), ne pas recevoir (à un examen) , familiarno coller, recaler

reprobírati -am (lat. reprobare) reprobirati, odbaciti, odbiti, ne odobriti

reprocher [rəprɔše] verbe transitif očitati; odkloniti (pričo); ne privoščiti, zavidati; oponašati

se reprocher očitati si, pripisovati si krivdo, smatrati se odgovornega za kaj
reprocher les morceaux à quelqu'un šteti komu grižljaje v ustih
reprocher un service à quelqu'un oponašati komu uslugo
reprocher un témoin pour cause de parenté odkloniti pričo zaradi sorodstvenega razmerja

réprouver [repruve] verbe transitif zavreči, ne odobravati, kritiziran; religion pogubiti

réprouver un projet zavreči načrt

reprove [riprú:v] prehodni glagol
karati, ukoriti, ošteti, ozmerjati; grajati (kaj), ne odobravati, zavračati
arhaično ovreči, spodbijati, dokazati kot neresnično, dokazati (zmoto)

reproving [riprú:viŋ] pridevnik (reprovingly prislov)
ki kara, graja, ne odobrava, zavrača

repudiate [ripjú:dieit] prehodni glagol & neprehodni glagol
zavračati, ne hoteti priznati (oblast), zavrniti, odbiti, odkloniti priznanje, odkloniti poslušnost (oblasti), negirati, spodbijati, oporekati; ne priznati (ne plačati) (državnih dolgov); zavreči, odgnati (sina, ženo); zgražati se

to repudiate a claim (a gift) odbiti, odkloniti zahtevo (darilo)
to repudiate a public debt odkloniti plačilo javnega (državnega) dolga, ne izpolniti svojih obveznosti (o državi)
to repudiate a tale ne verjeti zgodbi

repudiator [ripjú:dieitə] samostalnik
kdor odklanja, odbija, ne priznava, zavrača
politika zagovornik neizpolnitve nekaterih državnih obveznosti (po ameriški državljanski vojni)

repugná *repúgnă vi. upirati se; ne prenašati/prenesti

re-pūgnō -āre -āvī -ātum (re in pūgnāre)

1. upreti (upirati) se, nasprotovati, boriti se, postaviti (postavljati) se v bran, braniti se: nostri primo fortiter repugnare C., cum repugnare possent Ci.

2. metaf.
a) boriti se proti komu, čemu, zoper koga, kaj, upreti (upirati) se, nasprotovati, biti v nasprotju s kom, s čim, biti nasproten komu, čemu, ugovarjati, ovreti (ovirati), protiviti se, ustavljati se, zoprvati: Vell., Mart., Plin. iun., Sen. tr., Q., Tert. idr., repugnante naturā repugnante honestate Ci., non repugno Ci. nič ne nasprotujem, nič ne ugovarjam, prav nič ne oporekam, contra veritatem Ci., non repugnare circa aliquid Q. poučenega se kazati v kaki zadevi; z ne: Col., si quis, ne fias nostra, repugnat O.; s quominus: non repugnare, quominus Ci.; z inf.: repugno eum amare O.; z ACI: Lucr.
b) occ. biti si navzkriž (nasprotujoč si, neskladen), biti navzkrižen (nasprotujoč si, neskladen), ne skladati se, ne ujemati se s kom, s čim: res inter se maxime repugnantes Ci., simulatio amicitiae repugnat maxime Ci., illud vehementer repugnat eundem et beatum esse et malis oppressum Ci. — Od tod adj. pt. pr. repūgnāns -āntis, adv. repūgnanter nasprotujoč, protisloven, navzkrižen: non repugnanter Amm., quo quid repugnantius dici possit, non video Lact., patienter accipere, non repugnanter Ci.; subst. repūgnantia -ium, n nasprotujoče si (protislovne) zadeve (reči, stvari): Ci., Q.

repulse² [ripʌ́ls] prehodni glagol
odbiti, odkloniti, zavrniti, ne hoteti uslišati, dati "košarico"; ne vzeti v poštev (zahteve, ponudbe itd.)
vojska odbiti, odgnati, zavrniti (sovražnika), odpoditi
figurativno potolči, poraziti (v sporu, prepiru)

to repulse an assailant (an attack, an offer, a suitor) odbiti napadalca (napad, ponudbo, snubca)

re-quīrō -ere -quīsīvī -quīsītum (re in quaerere)

1. (zopet, znova, ponovno, spet) (po)iskati: Pl., Afr. fr., Ter., Col. idr., oculis terram Cu., iuvenem oculis animoque O., Allobrogum legatos S., cervam Gell., libros Ci., Corythum V., portus Velinos V. pluti v … ; occ. preiskati (preiskovati, preiskavati), pregledati (pregledovati, pregledavati): rationes Ci., impendia rei publicae Plin. iun.

2. metaf.
a) nazaj želeti, ne najti, pogrešiti (pogrešati): maiorum prudentiam in aliqua re Ci., subsidia belli Ci. ne imeti, quae nonnumquam requirimus (na Katonu) Ci. čemur prigovarjamo, bono utare, dum adsit, cum absit, ne requiras Ci., oculi consuetudinem fori et pristinum morem iudiciorum requirunt Ci., multos inde requiro O.
b) želeti, zahtevati, potrebovati, treba biti komu česa, potrebno se zdeti komu kaj: illā corona contentus neque amplius requisivit neque … N., non intellego, quid requirat ut sit beatior Ci., ea tempora eloquentiam et virtutem requirebant Ci., in hoc bello virtutes multae requiruntur Ci., ora maritima Pompeium requisivit Ci. je potrebovala.
c) povprašati (povpraševati) po čem, spraševati, poizvedeti (poizvedovati): pande requirenti nomen terrae O.; z obj.: causas requirit V., domum alicuius requirere Ci., vera Lucr., cum modo aliquid de antiquitate ab eo requireret N.; z odvisnim vprašanjem: illud quoque requirit, quā ratione fecerit Ci., nec quotus annus eat, require O., cum requisivisset (ko je bil poizvedel), ubinam esset N.; vprašanec z ex, de ali ab: ea (sc. vis) quae sit ab augure collegā requiro Ci., de te tantum requiram Ci., saepe ex me requiris T.

Opomba: Tudi prvotna obl. requaero: Pl.

rés pril.
1. istina: vse je res; to ni res
2. zaista, doista, odista, zbilja, stvarno: on res dela, kadar začne; res dobro vidim; res veliko ljudi je prišlo; res mi je žal; res, tega ne vem
zaista, to ne znam; pol za pol za šalo
pola istina, pola šala
3. tega ne more, res da ne to ne može, zaista ne
4. ne res da prideš ti ćeš doći, zar ne; je li, ti ćeš doći
5. res da je drago, pa je tudi dobro to je, istina, skupo, ali je i dobro; mladina se je res lotila dela z vnemo, pa tudi starejši ne stoje ob strani
omladina se je, istina, prihvatila posla energično, a ni stariji ne stoje prekrštenih ruku

resident [rézidənt]

1. samostalnik
prebivalec, rezident (v mestu, kraju); duhovnik, ki biva v kraju svojega službovanja

Resident predstavnik britanske vlade na indijskem dvoru ali v koloniji, rezident

2. pridevnik
stalno bivajoč (v kraju, v hiši); domač, stalno nameščen v ustanovi
figurativno pripadajoč, v rokah, ki je (se nahaja) v čem, priroden; nameščen (in v)
zoologija ki se ne seli (zlasti o pticah)

resident population stalno prebivalstvo
a resident surgeon v bólnici stanujoč kirurg
a right resident in the people ljudstvu pripadajoča pravica
to be resident in biti (nahajati se) v rokah, pripadati

resilient [rizíliənt] pridevnik
ki odskoči, odskakuje, ki se vrača (nazaj); prožen, premakljiv, gibek, upogljiv
figurativno elastičen, gibljiv, ki se ne da deprimirati

he is resilient (on) hitro prihaja k sebi (od nesreče)

resist¹ [rizíst] neprehodni glagol & prehodni glagol
upirati se, upreti se, ustavljati se, ne poslušati, braniti se; nasprotovati, oponirati; preprečiti, zadržati, zaustaviti; ne popuščati

to resist an attack upreti se napadu, braniti se pred napadom
to resist frost upirati se mrazu, prenašati mraz
to resist infection biti odporen proti infekciji
to resist an order ne ubogati ukaza
to resist temptation upirati se skušnjavi
if you can resist a cigarette če se lahko uprete skušnjavi (kajenja) cigarete (se lahko odrečete cigareti)
I cannot resist saying ne morem si kaj, da ne bi rekel

resistant [rizístənt]

1. prislov
ki se upira, nasprotuje; uporen, odporen, rezistenten

resistant to light neobčutljiv za svetlobo

2. samostalnik
kdor se upira, nasprotuje; snov, ki se z njo prevleče površina, da ne rjavi

resistless [rizístlis] prislov (resistlessly prislov)
ki se mu ni možno upreti; ki ne nudi odpora, nima moči za odpor, nemočen, popustljiv

respect² [rispékt] prehodni glagol
spoštovati, ceniti, upoštevati; imeti obzir (do), ne kršiti, ščititi (pravice); tikati se (česa), zadevati (kaj), imeti zvezo z

as respects kar se tiče
to respect one's elders spoštovati svoje starše
to respect neutrality spoštovati nevtralnost
to respect oneself nase gledati (nase nekaj dati)