Franja

inguen -inis, nav. pl. inguina -um n

1. sprednji del telesa ob kolkih, lakotnica, dimlje, osram-je: O., Cels., inguen (inguina) hastā percutere V.

2. sinekdoha
a) spodnji del telesa, trebuh: Stat., Val. Fl., (tunicam) inguen ad obscenum usque subducere H.
b) sram = spolovilo, spodnji ud = spolni ud: H., L., Suet., deus, qui fures inguine terret O. = Priapus, nihil ab inguine tutum Iuv. pohota.

3. occ. oteklina dimeljskih žlez, pavke: Cels., ut tu in hoc ulcere tamquam inguen exsisteres Ci.

4. metaf. bot. pri rastlinah mesto, kjer se veja drži debla: Plin.

in-nūbō -ere -nūpsī -nuptum

1. (pri)možiti se kam: quo innupsisset L. v katero družino … ; pesn. (dat.): thalamis nostris O. kot soproga stopiti na moje mesto.

2. metaf. preiti (prehajati): Luc. ap. Non.

insérer [ɛ̃sere] verbe transitif uvrstiti, uvesti, vplesti, vložiti; dodati; ohjaviti, oglasiti (v časniku), inserirati

insérer un feuillet dans un livre vložiti list v knjigo
insérer une clause dans un traité uvrstiti klavzulo v pogodbo
faire insérer une annonce dans un journal dati oglas v časnik
insérer un article dans une revue uvrstiti (sprejeti) članek za objavo v reviji
s'insérer dans quelque chose uvrščati se v kaj, imeti svoje mesto v

Intemeliī (Intimeliī, Intimiliī), -ōrum, m Intemélijci (Intimélijci, Intimílijci), ligursko pleme ob vzhodnem delu Morskih Alp: T., Intemelii Ligures L.; njihovo glavno mesto Album Intemelium ali Albintemelium -iī, n Âlbum Intemélij, Albintemélij ob ligurskem obrežju, zdaj Ventimiglia: T., Varr. Pozneje se je imenovalo tudi samo Intemelium -iī, n Intémelij: Plin.

inter-amnus 3 (inter, amnis) med dvema rekama ležeč: terrae Lamp. (po drugih: interamnānae terrae v enakem pomenu); subst. interamnum -ī, n medrečje, ozemlje, ki ga obkroža reka: Iul. Val. Od tod subst. Interamna -ae, f Interámna (prim. „Medvode“), mestno ime, in sicer:

1. mesto v Umbriji med Narom in njegovim kanalom, rojstno mesto zgodovinarja Tacita in cesarja Tacita (zdaj Terni): Varr., Ci., T.

2. mesto v Laciju med rokavoma reke Liris (zdaj Teramo): Ci., L. Soobl. Interamnium -iī, n (Ἰντεράμνιον) Interámnij: Fl. — Od tod adj. Interamnānus 3 iz Interamne (ob Lirisu): Ci.; etnikon: Interamnās -ātis interamnanski, interamnatski = iz Interamne (ob Lirisu): ager L.; pl. Interamnātēs -ium, m Interamnáti, prebivalci Interamne:
a) v Umbriji: Varr., Ci. ep., Plin.
b) ob Lirisu: Plin.

Intercatia -ae, f Interkacija, utrjeno mesto v Hispaniji: L. epit., Aur., Val. Max. — Od tod Intercatiēnsis -is, m iz Interkacije, Interkacij(an)ec: Plin.

interpositiō -ōnis, f (interpōnere)

1. postavljanje (vmes) med kaj: columnarum interpositiones Vitr. stebrišče, stebrovje, postebrje, postolpje.

2. metaf.
a) vtikanje, vključevanje ali vpletanje (oseb v govoru): certarum personarum Ci.
b) vtikanje, vstavljanje, vrivanje (besed): novorum Q.; meton. vstavljena beseda, črka, mesto, vtik(ljaj), vstavek, vrivek, vmet: una i. Ci. ep., „alituum“ per inter positionem additā u protulit Virgilius VIII. (= 8, 27) Prisc.; poseb. vstavek, vrivek (parenteza): Q., Macr.

inter-queror -querī -questus sum vmes tožiti: interquesti L. (33, 35, dvomljivo mesto; po drugih rokopisih: leniter questi).

Intibilia -ium, n Intibilije, hispan(ij)sko mesto: L.

invalid moški spol (-a …) der Behinderte (ein -r), der Invalide; der Körperbehinderte; glede na zaslužek: der Erwerbsbeschränkte
vojni invalid der Kriegsbeschädigte, der Kriegsversehrte ( ein -r)
civilni invalid vojne der Zivilbeschädigte ( ein -r)
-behinderter, -invalide (delni Teilinvalide, delovni Arbeitsinvalide, najtežji Schwerstbehinderter, težek Schwerbehinderter, Schwerkörperbehinderter)
delovno mesto za invalida der Pflichtplatz
biti invalid behindert sein, glede na delo: erwerbsunfähig sein (stoodstotno zu 100 % erwerbsunfähig)
zakon o zaposlovanju invalidov das Invalideneinstellungsgesetz

investir [ɛ̃vɛstir] verbe transitif umestiti, ustoličiti, podeliti (quelqu'un de quelque chose komu kaj); investirati, naložiti denar (dans v); militaire obkoliti

investir quelqu'un d'autorité, d'une fonction dati, podeliti komu oblast, funkcijo
on l'a investi d'une autorité absolue, de tous les pouvoirs dali so mu vso oblast, vsa pooblastila
investir quelqu'un d'une procuration dati komu pooblastilo, polnomočje
investir quelqu'un de sa confiance popolnoma komu zaupati
investir une ville obkoliti, oblegati mesto
investir son argent dans l'industrie chimique investirati svoj denar v kemično industrijo
la police a investi le repaire des bandits policija je obkolila skrivališče banditov

invite² [inváit] prehodni glagol
povabiti (to dinner na večerjo)
vabiti; vljudno pozvati, prositi za (to do s.th.)
privabiti, privlačiti, primamiti; izzvati (kritiko), izpostavljati se (kritiki)
ekonomija razpisati

to invite s.o. in povabiti koga noter
to invite applications for a post razpisati delovno mesto

in-vītō -āre -āvī -ātum (prim. invītus) vabiti, povabiti, pozvati, v goste (po)vabiti, v gosti (po)vabiti;

1. abs.: Ter., Ci., L., Suet., invitandi causa suos adducunt C.; z obj.: Rubrius istius comites invitat Ci., cum magistratum invitasset Ci.; z navedbo smeri: domum (suam) L., S., N., ad te improbos Ci., ad cenam (prandium) Ci., L., Vitr., Ph., ad convivium magnum Ambr., ad nuptias Iust., in hospitium L., amicos in provinciam Ci.; s finalnim stavkom: Suet., invito eum, ut apud me deversetur Ci.

2. sinekdoha (po)gostiti; z navedbo kraja (kje?): hospitio invitabit (te) Ci., domo Ci., qui senatorem populi R. tecto non invitet Ci., invitati hospitaliter per domos L.; pesn.: invitat genialis hiems V. vabi k praznovanju, da si godijo, da si dobro strežejo; na vprašanje s čim: aliquem epulis L., aliquem olusculis pomisque Gell., aliquem magnis poculis Pl. komu napi(va)ti; metaf. šalj.: istunc istic (clavis) Pl. pošteno naklestiti; modalno: aliquem liberaliter, benigne Ci., comiter inv. L.; refl. goditi si, (dobro) si streči, najesti ali napiti se: se cibo vinoque i. S., se largissime Suet., invitavit sese in cenā plusculum Pl.

3. metaf. k čemu ali na kaj (vljudno) poz(i)vati, (po)klicati, (po)vabiti, spodbuditi (spodbujati), vzbuditi (vzbujati): cum te et fortuna tua ad dignitatem invitet Ci., multis rebus ad pacem a nobis invitatus est Antonius Ci., res ipsa me aut invitabit aut dehortabitur Ci., vultūs vestri me invitant Ci., ingenia, quae gloriā invitantur Ci., somnos invitare H., O. spanec privabljati, appetitum animi Ci., praemiis eos invitabat Ci., pretiis animos V., hostes ad deditionem Hirt., aliquem in legationem Ci. da bi sprejel legatsko mesto, ad dimicandum Auct. b. Afr.; z dat. smeri: Aenean solio V. na prestol, hostem moenibus V. v mesto; pesn. z inf.: invitat decedere ripa calori O., ieientare nulla invitat Afr. fr.

Opomba: Star. cj. pf. invitassitis = invitaveritis Pl.

Ĭōlcus, Ĭolcos -ī, f (Ἰωλκός) Jólk(os), mesto v Tesaliji ob Pagaškem zalivu, izhodišče Argonavtov: L., H., Mel., Col., Plin., Lucan. — Od tod adj. Ĭōlciacus 3 (Ἰωλκιακός) iz Jolka, jolški: portus O., Pr.; subst. Ĭolcī -ōrum, m Jolkčani, Jolkci, prebivalci Jolka: Serv.

Iopē (Ioppē) -ēs, f (Ἰόπη) Jópa, mesto v Palestini, edino judovsko pristanišče (v stari zavezi Iapho), zdaj Jaffa: Plin., Mel., Prisc., Vulg. — Od tod adj. Iopicus 3 jopski, iz Jope: Plin.; subst. Ioppītae -ārum, m Jopiti, prebivalci mesta Jope: Vulg.

iranski pridevnik
(o Iranu in Irancih) ▸ irániPovezane iztočnice: iranski rial

iraški pridevnik
(o Iraku in Iračanih) ▸ irakiPovezane iztočnice: iraški dinar

Iresiae -ārum, f Irezije, tesal(ij)sko mesto: L.

Iria -ae, f Írija, ligursko mesto, zdaj Voghierro: Plin.; od tod Iriātēs -ium, m Irijci, prebivalci mesta Irije: L.

Isaura -ōrum, n Izávre, mesto v Mali Aziji: Plin., Amm., Fl.