Franja

intersperse [intəspé:s] prehodni glagol
vmes natresti, potresti, nastlati; posejati, posaditi (between, among med)
posuti, pomešati (with s, z)

inter-veniō -ēre -vēnī -vēntum

1. vmes, k čemu, zraven priti (prihajati), pristopiti (pristopati), vmes doiti (dohajati), prikaz(ov)ati se, pojaviti (pojavljati) se, znajti se, biti, teči: quod cum facere vellent, intervenit M. Manilius Ci., casu Germani equites interveniunt C., quam orationem cum ingressus esset, Cassius intervenit Ci., nam ut numerabatur forte argentum, intervenit homo de improviso Ter., secretum denegavit nisi ut interveniret Macro Suet. bi prišel, (bil) navzoč; z dat. rei: orationi huic L., sermoni Ci., alienae gloriae T., bellis Germanicis, incendio Suet. v vojnah, pri požaru navzoč biti, querelis Ci.; z dat. personae: interveni secretum consilium tractantibus T. sem zmotil tajno razpravljajoče (= tajni posvet), alicui quiritanti L. najti ga kličočega na pomoč, neminem curiosum intervenire nunc mihi, qui … Ter.; o stvareh: via publica, medius paries intervenit Icti., flumine interveniente Plin., Icti. interveniente candidā gemmā Plin. se nahaja vmes.

2. occ. (kot posredovalec) vmes stopiti (nastopati), vmeša(va)ti se, vtakniti (vtikati) se, posredovati, zavze(ma)ti se za kaj: nisi legatus intervenisset Ci., intervenit enim, cui metuisti, ne salvo capite negare non posses Ci., interveniens villicus Suet., interveniens et quasi studiosior partis alterius Suet., i. rebus nepotis Ap., eam (terram matrem) rebus hominum intervenire T. vpliva na … , eatenus interveniebat, ne quid perperam fieret Suet.; kot jur. t. t.: nastopiti (nastopati) kot porok ali tožnik: pro aliquo, in aliquid Icti.

3. metaf. nasproti (po robu) se postaviti (postavljati), zavreti (zavirati), ovreti (ovirati), nasprotovati, upirati (protiviti) se, zadrž(ev)ati, (z)motiti: ultimum de caelo, quod comitia turbaret, intervenit L. prišlo je navzkriž, casus mirificus quidam intervenit Ci., irae interveniunt Pl., quamquam et offensis intervenientibus Suet., haec quum fabula data est, novum intervenit vitium et calamitas Ter., affinitatem, cognationem, praeterea foedus intervenisse S.; pri T. z acc.: ludorum dies cognitionem intervenerant so zadržali preiskavo; pri Ter. z inter: narrabit omnem rem, quae inter nos intervenerit; sicer vselej z dat.: nox proelio, bellum coeptis, hiems rebus gerendis intervenit L., plangor intervenit verbo omni O. med vsako besedo se je bil na prsi, intervenit his cogitationibus avitum consilium L.; tudi z dat. personae: exigua fortuna intervenit sapienti Ci. se mu postavi nasproti = (gr. βραχεῖα σοφῷ τύχη παρεμπίπτει Epicurus), raro sapienti intervenit fortuna Sen. ph., nulla mihi res posthac potest iam intervenire tanta, quae … Ter. ne more se mi pripetiti.

intervention [intəvénšən] samostalnik
intervencija, posredovanje, poseg (in v)
pomoč; razprostiranje (between med)

interventus -ūs, m (intervenīre)

1. vmesni prihod, dohod, nastop, vstop: i. Alexandri Iust., interventu Flacci pugna sedatur Ci., paucae naves noctis interventu ad terram pervenerunt C. ker je med tem nastopila noč, nullo malorum interventu Ci. ne da bi se medtem pripetilo kaj zlega, interventus amnis Plin., lunae Plin. (pri sončnem mrku) articulorum Plin.

2. posredovanje, pomoč: meliorum T., sponsorum Suet., principis Plin. iun.

intestin² e [ɛ̃tɛstɛ̃, in] adjectif notranji

guerre féminin intestine državljanska vojna
lutte féminin; querelle féminin intestine notranja borba, -i prepir med dvema skupinama nasprotnikov iste skupnosti

intimno prislov
1. (o tesnem odnosu) ▸ intim módon, meghitten, bensőségesenPri pisanju za otroke je treba ostati intimno povezan s svojim otroštvom, zato niti ni nujno, da ima avtor svoje otroke. ▸ A gyermekirodalmi művek írása során a szerzőnek meghitt kapcsolatban kell maradnia a saját gyermekkorával, ezért nem feltétlenül szükséges, hogy saját gyermekei legyenek.Člani društva se med seboj skoraj intimno poznajo, si pomagajo in delijo izkušnje in materialne dobrine. ▸ Az egyesület tagjai szinte bensőségesen ismerik egymást, segítenek egymásnak és megosztják egymással a tapasztalataikat és az anyagi javaikat.

2. (o ljubezenskem razmerju) ▸ intim módon, bensőségesenIgralec istočasno intimno prijateljuje z vsaj še štirimi drugimi ženskami. ▸ A színész legalább négy nővel folytat intim viszonyt egyszerre.James mi je povedal, ko sva bila še intimno povezana. Zaljubljeni moški radi klepetajo. ▸ James mondta nekem, amikor még intim viszonyban voltunk. A szerelmes férfiak szeretnek fecsegni.Ljubosumni ste na eno izmed dvojčic, ker se je intimno zbližala s privlačnim moškim. ▸ Féltékeny az ikrek egyikére, mert intim kapcsolatba került egy vonzó férfival.

3. (o vzdušju) ▸ bensőségesen, meghittenTaka postelja bo zaradi znižanega stropa delovala tudi bolj intimno in prijetno. ▸ Az alacsonyabb mennyezetnek köszönhetően az ágy is bensőségesebbnek és barátságosabbnak hat majd.Kako ukrotiti premočno svetlobo, da bo prostor romantično, intimno razsvetljen? ▸ Hogyan szelídítsük meg a túl sok fényt, hogy a szoba romantikusan, bensőségesen legyen megvilágítva?
Tudi ambient je zelo lep, deluje zelo intimno, ker je prostor majhen in sprejme omejeno število obiskovalcev. ▸ A hangulat is nagyon kellemes, nagyon bensőségesen hat, mivel a hely kicsi és csak korlátozott számú látogatót tud befogadni.

4. (o čustvih ali mnenjih) ▸ bensőségesen, približek prevedka ▸ a lelke mélyénMorda se kot človek z dejanjem klienta intimno ne strinjam, a ga moram skladno s poklicno etiko braniti. ▸ Lehet, hogy az ügyfél cselekedetével a lelkem mélyén nem értek egyet, ugyanakkor a szakmai etika szabályai szerint védenem kell.

in-torqueō -ēre -torsī -tortum

1. usuka(va)ti, vplesti (vpletati), zaplesti (zapletati), navznoter zasuka(va)ti, zavi(ja)ti: intorti capillis Eumenidum angues H., funes intorti O. spletene, capilli Mart. kodrasti, rudentes Cat., intorto verbere terga seca Tib. s spletenim bičem, prono in pollice torquens (tmeza = prono pollice intorquens) libratum tereti versabat turbine fusum Cat., usum feroci stamen manu Sen. tr., undam truncis Val. Fl. razburkati, intorta cornua arietis Col. nazaj zaviti, paludamentum (pallium) circa bracchium i. L., Petr. oviti, deti okrog … , navis retro retorta L. nazaj obrnjena, pampini folium intortum Pl., vertice muricatim intorto Plin., teneras arbores intorto stramento vestire Plin. s slamnatimi vrvmi; metaf.: intortus (lusciniae) sonus Plin. žvrgoleč glas, intortum (noctuae) carmen Ap. cvrčeča, vreščava.

2. (preteč) proti komu zagnati, zadegati, vreči: ita se ad intorquenda pila expedierat miles T., ei (tergo) intorsit hastam (iaculum) V., telum in hostem Ci., V., Sen. ph., iaculum tergo Sil., in moenia cornum Sil., molem intorti saxi Sil.; metaf. o pogledu: oculos V. oči prevračati, μὴ μοι γοργείην κεφαλὴν δεινῖο πελώρου intorqueat Ci. da vrže svoje Meduzine oči name; o besedah: alternis versibus intorquentur inter fratres gravissimae contumeliae Ci. bratje se obkladajo (med seboj) z najhujšimi očitki, dicteria usque in ipsum Luc. fr. bruhati, diram vocem Sil. zagnati.

3. razsuka(va)ti, zategniti (zatezati), (s)kriviti: caulem, ramulos Plin., Col., mentum in dicendo Ci., vultum Gell., talum Auct. b. Hisp., Aur. izviniti, izpahniti; metaf.
a) skriviti = pokvariti, popačiti: verbo ac litterā omne ius intorquere Ci., mores Pers.
b) zmesti, zbloditi: orationem Pl. — Od tod adv. pt. pf. intortē

1. zasukano, zavito: bruscum intortius crispum Plin.

2. metaf. napak, napačno: hoc dicere Aug.

intraspecifičen pridevnik
biologija (znotraj posamezne vrste) ▸ interspecifikus
Tekmovanje med osebki iste vrste je znano kot intraspecifično tekmovanje, tekmovanje med osebki različnih vrst pa kot interspecifično tekmovanje. ▸ Az azonos faj egyedei közötti versengést fajon belüli versengésnek, a különböző fajok egyedei közötti versengést pedig fajok közötti versengésnek nevezzük.

in-vādō -ere -vāsī -vāsum

I.

1. siloma (nasilno) vstopiti, vniti (vhajati), iti (priti) kam, vdreti (vdirati), prodreti (prodirati): cum illa manus Clodiana invadit Ci., cum in eas urbes cum exercitu invasisses Ci., quocumque ignis invasit Ci., quo Atheniensium classis sola invasit Ci., in oppidum Pl., collum invasit Ci. ga je strastno objel; trans.: stopiti (stopati), iti v ali na kaj, nastopiti (nastopati): tuque invade viam V., invadunt urbem V., paras invadere portūs V., pontibus amnem Sil., lutum pedibus Ap., alicuius pectus amplexibus Petr. objeti, aliquem invadere et osculari Petr. objeti in poljubiti, aliquem basiolis i. Petr. poljubiti, nati colla lacertis i. Sil. sina objeti.

2. metaf. drzno (po)lotiti (lotevati) se česa, kaj podvze(ma)ti, zače(nja)ti, drzno dvigniti (dvigovati) se nad koga, kaj: invadunt Martem (= pugnam) clipeis V., aliquid magnum i. V., pugnam Gell., pugnam sagittis Cu., certamina Sil., bella Sil., proelia Mart. —

II.

1. occ. (sovražno) se koga (česa) lotiti, planiti na koga, prodreti, iti nad koga, vdreti kam: in Galliam invasit Antonius Ci., in rupem invadere Cu. vdreti (vdirati) po skali, ut in Caecinam cum ferro invaderet Ci., in hostem Ci., Iubae in barbam Suet. zgrabiti za brado; od tod pren. roparsko lotiti (lotevati) se česa, hoteti polastiti se česa, hoteti ugrabiti, lastiti si: in huius praedia, in alienam pecuniam, in illa bona, in huius fortunas, in vectigalia, in nomen Marii i. Ci. hoteti se polastiti, ugrabiti, in arcem causae illius i. Ci. lotiti se najmočnejše strani te stranke; trans. (nenadoma) popasti, napasti (napadati), prije(ma)ti, zgrabiti koga: Xerxes Europam invasit N., invadunt Samnites castra L., Epirum Cu., agmen C., canes aliquem invadunt Col., resistentes in lecto cubantem N., copias Pompei Suet., leones invadunt greges O., ovilia leo faucibus i. Sil., Cononem seditio militum i. Iust., hostes invadi posse S., invasus locus Cod. Th., invasu subito terga Amm.; occ.: biduo tria milia stadiorum invadit T. v dveh dneh se pomakne v napadu na 3000 stadijev dolgi poti naprej, prepotuje v dveh dneh 3000 stadijev dolgo pot; pren.: roparsko se polastiti, siloma si prisvojiti, polakom(n)iti se česa: fasces et ius praetoris T., argentum Ci., pallium Petr., cibum avidius Aur., bona defunctae Suet., tyrannidem, rem publicam Iust., consulatum Suet., Aur., munera, nostros fasces, clavum regendae patriae Sil., summam rem Amm., potentiam, regnum, imperium Aur.

2. metaf.
a) (z besedami) koga trdo prije(ma)ti, razjeziti (zahuditi) se, zahruti nad kom, zadreti (zadirati) se na koga, hudovati se na koga: continuo invadit … V., consules invadit T. postavi (pokliče) na odgovor, vzame v strah, aliquem minaciter i. T.
b) (o afektih, strasteh, boleznih) pritisniti (pritiskati), prikrasti se, zajeti (zajemati), navdati (navdajati), uperiti (se), vplesti se, zavladati, (po)lotiti se, (po)lotevati se; abs.: tantus repente terror invasit C., invadit avaritia, lubido S., dulcedo L., dolor Ter.; z dat.: furor invadit improbis Ci., misero invadunt flemina Pl., his mortis metus Lucr., cupiditas plerisque Varr. ap. Non., quibus invasit timor Gell.; na vprašanje kam? z in: invasit vis morbi in corpus meum L., pestis in vitam Ci., avaritia in animos S., dolor in oculos invasit Lucr., vis avaritiae in animos eorum invasit L., malum in rem publicam Ci., terror nominis Alexandri in orbem terrarum Iust.; trans. napasti (napadati), obiti (obhajati), prevze(ma)ti, sprelet(av)ati, zgrabiti, (po)lotiti (lotevati) se koga: pestilentia populum invasit L., scabies corpora invasit Cu., morbus aliquem invadit Pl., eos atrox belli fama invasit L., med njimi se je razširil, metus reliquos S., tantus omnes terror L., exercitum pavor Cu., cupido homines Plin. iun., tanta libido plerosque S., aliquem rabies L., tanta rabies animos Iust., aliquem senectus Col., aliquem sollicitudo Iust.

Opomba: Sinkop. inf. pf. invasse: Luc. fr. — Vulg. soobl. in-vādō -āre: Iul. Val.

inventer [ɛ̃vɑ̃te] verbe transitif iznajti, izumiti, izmisliti si

inventer un nouveau procédé de fabrication izumiti nov postopek izdelovanja
une histoire inventée de toutes pièces popolnoma izmišljena zgodba
il n'a pas inventé la poudre, le fil à couper le beurre (figuré) ni ravno inteligenten, ni med najbolj pametnimi

Ĭōnēs -um, m (Ἴωνες) Jonci, eno izmed štirih glavnih grških plemen, ki je prvotno prebivalo na severnih obalah Peloponeškega polotoka, dalje v Atiki tja do Evboje; dorsko preseljevanje je pregnalo mnogo Joncev na otoke in v Malo Azijo, kjer so se naselili ob obrežju med Fokajo in Miletom, tako da so se pozneje Jonci imenovali predvsem prebivalci Male Azije: Ci., L., Vitr., Cl. — Od tod adj.

1. Ĭōnicus 3 (Ἰωνικός) jonski: motus H., attagen H. iz Jonije, capituli Vitr., gens Plin., dialectus Q., Ionicus (sc. saltator) Pl., Varr.; adv. Ĭōnicē jonsko, v jonskem narečju: Gell.

2. Ĭōnius 3 (Ἰώνιος) jonski: gemma Plin., mare L., Plin. Jonsko morje med Italijo, Sicilijo in Grčijo; pri pesnikih najdemo Īōnius (dolgi ī! — to besedo izpeljujejo iz Īō; gl. Īō): Īonium aequor O. = Īonius sinus H. = Īonium -iī, n: V., Stat. Ionsko (= od Ione, Io preplavano) morje (a pri Val. Fl. 1, 24, je Īonium = Egejsko morje); tako tudi ros Īonius Pr., naves Īoniae Sen. tr.; subst. Ĭōnia -ae, f (gr. Ἰωνία) azijska Jonija: L., N., O., Plin., Mel.

3. Ĭōniacus 3 (Ἰωνιακός) jonski: puellae O.

4. Ĭōnis -idis, f (Ἰωνίς) jonska, subst. Jonka: Sen. tr.

ir* iti, kreniti, odpraviti se; marširati; priti; nahajati se; podati se

ir bien (de salud) zdrav biti
el vestido le va bien obleka Vam dobro pristoji
ir fuera de camino (fig) zmedeno govoriti
ir descaminado ne se spoznati
ir (muy) lejos (fig) predalečiti; preveliko vnemo pokazati
ir mal slabo se počutiti, bolan biti
va de mal en peor vedno slabše mu gre
ir y venir sem in tja hoditi
ni va ni viene (fig) ne ve, za kaj bi se odločil
sin irle ni venirle (fig) ne da bi mu bilo kaj za to
tanto se le da por lo que va como por lo que viene popolnoma vseeno mu je
de 5 a 8 van 3 5 od 8 ostane 3 (odštevanje)
va mucho de uno a otro je velika razlika med obema
lo que va del cielo a la tierra silno velika razlika
¡van cinco duros a que tú no lo sabes! stavim 25 peset, da tega ne veš
ir v vzklikih in vprašanjih:

¡voy! igram (zraven)! (pri kartanju)
¡(allá) voy! že grem! (odgovor natakarja, ki ga kličejo)
¡cómo le va! Am česa ne poveste! ta je pa dobra!
¡allá va (eso)! tu imate! pozor! previdno!
¡ahora va de veras! sedaj gre za res! stvar postaja resna!
¡asi va el mundo! tako je na tem svetu!
¡vamos! na noge! naprej!; tako! sedaj razumem!; ta je pa dobra! mislim da! bežite! to ni mogoče! (že) dovolj! stojte!; to me veseli!
¡vamos claros! govorimo jasno!
¡vamos despacio! le ne se prenagliti!
¡vamos por partes! najprej eno, potem drugo!
¡vaya! zaradi mene, prav!; ah, kaj!; seveda! rad verjamem!; no, še tega bi se manjkalo!
¡vaya por Dios! za božjo voljo
es demasiado ¡vaya! to je zares preveč!
¡vaya que sí! to rad verjamem!
¡vaya una sorpresa! lepo presenečenje!
¡vayamos! urno!
¿cómo le va? ¿cómo vamos? kako Vam gre?
¿cuánto va? koliko stavimo?
¿quién va (allá)? kdo je? kaj (pa) je?
ir + gerundij:

voy comprendiendo počasi že razumevam
cuanto más voy estudiándolo čim bolj to študiram
eso va siendo difícil to bo težko
los precios van bajando cene padajo
ir + pretekli deležnik:

ir montado jahati
ir perdido premagan biti, izgubiti
iba vestido de negro bil je črno oblečen
todo va vendido ya vse je že prodano
¡van apostados 10 duros! stava je 10 peset!
van pasados más de tres años več kot 3 leta je že od tega
ir + predlogi ali prislovna določila:
ir + a:

ir a buscar a alg. iti po koga
ir a dormir spat iti
ir a recibir a alg. komu naproti iti
ir a ver a uno obiskati koga
al ir a pagar pri plačevanju
voy a hacerlo takoj bom to naredil
iba a hacerlo bil sem na tem, da to naredim
es lo que iba a decir to sem ravno hotel reči
ibas a creerlo skoraj bi (ti) bil to verjel
¿quién lo iba a suponer? kdo bi si bil to mislil?
¡vaya V. a saber! to je težko reči! to se ne da trditi!
voy a partir mañana odpotujem jutri
¡vas a caer! padel boš!
ir a caballo jahati, jezditi
ir a pie peš iti
ir a pique potopiti se (ladja)
voy a casa grem domov
ir a la cama leči v posteljo
ir al encuentro de alg. komu naproti iti
ir a la plaza iti na (živilski) trg
ir a una isti cilj zasledovati
¡a eso voy! za to ravno gre!
ir + con:

ir con alg. koga spremljati, s kom držati
eso no va conmigo to se me ne tiče!
ir + de:

ir de intérprete iti (biti) za tolmača
ir de largo (prvikrat) nositi dolga krila (deklice)
ir + en:

ir en coche, ir en carruaje z vozom (avtom) se peljati
ir en avión leteti (v letalu)
ir en barco z ladjo se voziti
ir en bicicleta na kolesu se peljati
ir en ferrocarril z železnico se peljati
ir en contra upreti se
en eso va mi vida moje življenje je odvisno od tega
el año en que vamos tekoče leto
los números van en cada pieza vsak kos je oštevilčen

Iran samostalnik
(država) ▸ Irán

Istaevonēs (in Istvaeonēs) -um, m Istevón(c)i (Istveón(c)i), germansko pleme. Po legendi so Manovi sinovi Inguas, Ermnas, Istuas (ki so pravzaprav vzdevki bogov Frejra (Freyr), Tira (Tyr) in najbrž Odina). Od tod patronim. Ingaevonēs Ingevoni, Hermionēs Hermioni, Istaevonēs Istevonci. Ingevoni so prebivali ob obali Severnega morja med Frizijo in Jutlandijo, Hermioni so se imenovali bolj proti jugu bivajoči Hermunduri, Semnoni in Markomani, Istevonci pa so bili rodovi, ki so bivali ob Renu: T.

italski pridevnik
1. v zgodovinskem kontekstu (o Italih) ▸ itáliai
2. (o jezikovni skupini) ▸ italikus, itáliai
Med italske jezike štejemo tudi venetščino. ▸ Az italikus nyelvek közé tartozik a venét is.
Najbolj znan italski jezik je latinščina. ▸ A legismertebb italikus nyelv a latin.
Povezane iztočnice: italski jeziki

iter, itineris, n (īre, prim. itiō; qua ibant, ab itu iter appellarunt Varr.; gen. sg. prvotno *itinis, potem iteris, obe obl. združeni v itineris; prim. iocineris pod iecur)

1. hoja, hod, pot; occ. (po)hod, marš: itinera egressusque eius explorare S. vsako njegovo stopinjo, iter hac habui Ter. imam pot, namenjen sem semkaj, iter illi saepius in forum Plin. iun. pogosto je šel na forum; tako zlasti: in itinere (itinere L.) C., Ci. med potjo, potoma, spotoma, gredoč, grede; podobno: ex itinere Ci. stran iti, stran (na stran) kreniti; toda: missa est epistula ex itinere Ci. s poti, aliquam itinere prohibere C. komu ne dati (dovoliti) oditi, i. intendere L. ali contendere Ci. hojo pospešiti, hitreje hoditi, continuare iter die ac nocte C. noč in dan hoditi (marširati), iter pergere Ter.

2. konkr. potovanje, pot, hod, vožnja: in illo itinere venit Lampsacum Ci., si suā sponte iter Ameriam faceret Ci., itinera, quae nostri imperatores fecerunt Ci., sibi iter esse Romam Ci. = eum iter Romam habere Ci. potovati mora, mora na pot, confecto itinere Ci., Suet. po končanem potovanju, se ad iter parare L., cum iter ingressus ero Ci. ko bom nastopil pot, itinere pedestri Syriam petere L. po suhem (kopnem), committere se itineri Ci., iter unā facere, i. pedibus facere Ci., eos agros Hercules itinerum suorum terminos (fecit) Ci.; metaf. (o rekah) tek, tok: amnes iter, quod coeperunt, percurrunt Cu.

3. meton.
a) pot ali hod (kot potna mera): abesse iter unius diei C. dan hoda, Hercynia silva expedito IX dierum iter patet C. 9 dni hoda, iter paucorum dierum C. nekaj dni hoda, quam maximis potest itineribus in Galliam contendit C. kolikor hitro je mogel, s kar najbolj pospešeno hojo.
b) pravica prehoda, dovoljenje prehoda, (prosti) prehod: Icti., minimae aquarum itinerumque controversiae Ci., negat se posse iter ulli per provinciam dare C.
c) pot, cesta: erant itinera duo, quibus itineribus domo exire possent C., duo itinera ad portum ferebant C., iter augustum et difficile C., iter pedestre C. pešpot, iter, quā meant navigia Cu., itineribus turbā refertis L. ceste, itinera devia Ci. tudi v hišah = vhod: supercilia itinerum, itinera versurarum Vitr.; metaf.: itinera omni lateri piscinae dare Col., iter urinae Cels., scalo (= sečnica); pren.: per Galliam legionibus nostris iter patefactum est Ci., iter ferro aperire S., senectae iter declive O.

4. metaf. pot (o abstr.): nostris civibus patet iter ad ceteras civitates (do drugih državljanskih pravic) Ci., ex hoc cursu sceleris iter ad fugam convertit Ci., iter ad praemium, ad laudem Ci., non instruendum illis iter ad bonam famam, sed non deserendum Plin. iun., iter pronum (uglajeno) ad honores relicturus Plin. iun.; z objektnim gen. (do česa): iter gloriae, iter salutis V., honorum adipiscendorum Ci.; s subjektnim gen.: defessus itinere disputationis Ci., iter huius sermonis Ci., secretum iter vitae H., insidiosum i. vitae Sen. ph., iter amoris interrumpere Ci. nadaljevanje … , itinera flexusque rerum publicarum Ci.; occ. pot = način, postopanje, ravnanje, obhod, sredstvo: novis eloquentiae itineribus opus est T., duo itinera audendi T., fortuna salutis monstrat iter V., naturam suo quodam itinere ad ultimum pervenire Ci., patiamur illum ire nostris itineribus Ci. da hodi po naši poti, da posnema naš način.

Opomba: Star. obl.: nam. sg. itiner: Enn. fr., Acc. fr., Pac. fr., Varr., Pl., Lucr.; gen. sg. iteris: Naev. fr., Acc. fr.; abl. sg. itere: Acc. fr., Varr., Lucr.

íti to go; (peš) to walk, to go on foot; (stopati) to tread, to stride; (s težavo) to trudge; to stump; (ura) to go; (ladja) to be bound for; (vlak) to leave, to start

íti dalje to go on, to advance, to proceed
íti gor (dol) to go up (to go down)
íti mimo to go (ali to pass) by
íti nazaj to go back
íti po kaj to go for (ali to fetch ali to go and fetch) something
íti preko to cross
íti proč to go away, to go off
íti ven to go out
íti stran to go off
íti čez cesto to cross the street
íti na lov to go hunting
íti h komu to go up to someone, (obiskati ga) to call on someone
íti komu naproti to go to meet someone
pustiti koga íti to let someone go
íti dobro v prodajo to be selling well
íti hitreje to go faster, to push on
íti skupaj to go together
íti s kom to accompany someone
íti s kolesom to cycle
íti korakoma to go at footpace
íti kot namazano, kot po maslu to go swimmingly, to go like clockwork
íti na deželo, na kmete to go off to the country
íti med ljudi, med družbo to go into society
íti na sprehod to go for a walk
íti na kose, na koščke to go to pieces
íti na potovanje to go on a journey
íti h koncu, h kraju to be approaching the (ali its) end, (o stvari) to be coming to an end
íti komu k srcu to go to one's heart
íti kaki stvari do dna (figurativno) to get to the bottom of something
íti spat to go to bed
íti preko vseh ugovorov to override (ali to disregard ali to waive) all objections
íti na bolje to improve
íti na lim, na limanice to fall into a trap
íti vase (figurativno) to retire within oneself
iti komu s pota to make room for someone
Kako ti gre? how are you getting on?, how are you?
izvrstno mi gre I am A1, I'm fine
kako ti gre v šoli? how are you getting on at school?
za kaj (pa) gre? what's it all about?
za to gre (v tem je stvar) that's the point
kadar gre za... when it comes to...
dobro mu gre he is doing well
gre za moje življenje, za mojo čast my life, my honour is at stake
gre za veliko vsoto a large sum is at stake
gre za življenje ali smrt it's a matter of life and death
gre v milijone that runs into millions
posli gredo slabo business is slack (ali dull)
tako ne bo šlo this won't do
to ne bo šlo brez težav it won't be an easy job, it'll cost some trouble
grem k frizerju I am going to the barber's (ali hairdresser's)
če bi šlo po mojem if I had my way
to gre malo predaleč that's going a bit too far
drugače ne gre, ne bo šlo it won't work any other way, figurativno that can't be helped
vse gre narobe everything is topsy-turvy
z njim gre navzdol (h koncu) he is in a bad way
ne morem iti preko tega I can't get over it
naj gre, kot hoče! come what may!
kam gre ta pot? where does this road (ali path) lead?
to mi ne gre v glavo I cannot understand it, it's beyond me, I don't see any reason for it
mati je šla nakupovat Mother has gone shopping
proti šesti uri gre it's nearly six
gre proti poldnevu it's getting on for noon
zaloge gredo h kraju stocks are running short
delo mu gre hitro izpod rok he is quick at his work
4 v 15 gre 3-krat, in ostane 3 4 into 15 goes 3 times, and 3 over
pojdi. pojdi, pretiravaš! come, come, you are exaggerating!
lahko greste! (služabniku ipd.) that is all for the present
če je šlo vse, naj gre še to! (figurativno) in for a penny, in for a pound!
íti se to play

iugārius 3 (iugum)

1. = gr. ζύγιος, v jarmu, podjarmen, podjarmov, vprežen: equi Hyg.

2. vīcus Iugārius Jarmovska ulica v Rimu med Saturnovim svetiščem in Julijevo baziliko, ki je vodila na forum: L., Fest., P. F.

3. subst. iugārius -iī, m volar, volovski hlapec: Col.

Iūlius 3 (iz Iūlus) Júlij(ev), ime patricijske rodovine; en del te rodovine so Caesares. Poseb. znani so:

1. L. Iulius Caesar Lucij Julij Cezar, konz. l. 90, Marijev pristaš: Ci., Vell., Gell., Fl.

2. C. Iul. Caesar Strabo Gaj Jul. Cezar Strabon, brat prejšnjega, ki ga je skupaj z njim umoril Fimbrija l. 87: Ci.

3. veliki C. Iul. Caesar Gaj Jul. Cezar (100—44): Ci., Suet. idr.

4. njegov posinovljenec C. Iulius Caesar Octavianus G. Jul. Cez. Oktavijan, cesar l. 31—14 po Kr.: Suet., Vell., Fl. idr.

5. Iulia Julija, Cezarjeva hči, omožena s Pompejem.

6. Iulia, Avgustova hči, prvič omožena s Klavdijem Marcelom, drugič z M. Vipsanijem Agripo, tretjič s Tiberijem, ki jo je zaradi njenega nenravnega življenja pregnal na otok Pandatarijo. — Adj. Iūlius 3 Julijev: leges Ci. Julija Cezarja, sidus H. pobožanstveni (oboževani) Cezar, portus Iulius Suet. med Puteoli in Mizenskim predgorjem, edicta H., domus, templa O. Zlasti mēnsis Iūlius ali samo Iūlius julij, prej Quīn(c)tīlis, Cezarjev rojstni mesec, preimenovan v spomin na Cezarjeve koledarske popravke: Mart., Sen. ph. idr.; od tod po Cezarjevi smrti: Kal. Iul(iae) Col., Sen. ph., Id. Iul(iae), Non. Iul(iae): Col.

izbírati to choose; to select; to pick out; to sort out

težko je izbírati med tema dvema knjigama there is not much to choose between these two books (= obe sta enaki)