Franja

vesper -erī in (poklas.) -eris, abl. vesperō in (večinoma) vespere, m (iz *u̯equ̯spero < *u̯e- „gor“, „proti“ in *ku̯sep- „noč“, sor. s skr. kṣap- noč, gr. ἔσπερος [iz Ƒέσπερος], sl. večer = lit. vãkaras [iz *u̯eqeros])

1. (nav. pisano Vesper) zvezda večernica (v tem pomenu najdemo besedo le v obl. vesper ali Vesper -erī; klas. Hesperus): Varr., Plin., M., P. F. idr., sera rubens accendit lumina Vesper V., puro te similem … Vespero tempestiva petit Rhode H., Vespero surgente H.

2. meton.
a) večer: iam diei vesper erat S., nisi vesper esset L., vesper vitulos ad tecta reducit V., frigidus vesper V., primā vesperi (sc. horā) C., vesperis illius secuto mane Aus., cum … ad vesperum pugnatum sit C. do večera, ante vesperum Ci. ep., sub vesperum C. ali sub vespero Fl. pod večer; pogosto loc. vesperi in (oslabljeno) vespere zvečer, pozno: heri vesperi Ci. sinoči, pridie vespere Ci., mihi litteras reddidit vespere Ci. ep., aliquem vespere visitare Aug., neque tam vesperi domum revertor Ter. tako pozno, primo vespere C. ko se je začelo večeriti, urgente iam vespere Lact. ko se je že precej večerilo; preg.: quid vesper ferat, incertum est L. = pred večerom se lahko vse izpremeni, nescis, quid serus vesper vehat (trahat) Varr. ap. Gell., Macr. (prim.: quivis beatus versā rotā fortunae ante vesperum potest esse miserrimus Amm.), quid vesper serus vehat, sol tibi signa dabit V., de vesperi alicuius cenare Pl. imeti pri kom hrano, biti preživljan od koga, de suo vesperi vivere Pl. sam se preživljati (živiti), biti sam na svojem, piscatum in vesperum parare Pl. za malo večerjo.
b) večer = zahod, zapad: vespere ab atro consurgunt venti V., nunc Zephyrus sero vespere missus adest O., necnon totus adest vesper Sil. ves zahod = prebivalci vsega zahoda, vespere pacato Lucan. večerna (zahodna) dežela, gledajoč iz Italije = Hispanija.

Opomba: Vesper n: novissimum vesper Varr.

vez (množina: -ces) ženski spol izmena, vrsta, vrstni red; krat

a la vez naenkrat, hkrati, istočasno
largo a la vez que aburrido dolg in pri tem dolgočasen (knjiga)
a su vez z njegove strani, zase, na njegov način
yo a mi vez jaz s svoje strani
alguna vez včasih, marsikaterikrat
alguna que otra vez včasih
cada vez vsakikrat
cada vez más vedno več
de una vez naenkrat, hkrati; enkraten
para decirlo todo de una vez kratko in malo
¡sábelo de una vez! zapomni si to enkrat za vselej!
en vez (de) namesto
en vez de callar namesto da bi molčal
esta vez to pot
de esta vez sedanji, takraten
ninguna vez nikoli, v nobenem primeru
otra vez še enkrat, znova, zopet nekoč; nedavno
la otra vez prejšnjikrat, takrat
¡no y otra no! ne in še enkrat ne!
por vez po vrsti
la primera vez, por vez primera prvikrat, prvič
rara vez redko
tal vez morda, verjetno, pač
tal cual vez redko, komaj
una vez que ker; kakor hitro
una y otra vez ponovno, večkrat
una vez para siempre enkrat za vselej
una que otra vez, una vez que otra tu pa tam, včasih
la única vez edinokrat
es mi vez jaz sem na vrsti
pedir la vez zahtevati vrstno številko
tomar (ali coger) la vez (de, a) zavzeti mesto
tomarle a uno la vez dobiti prednost pred kom

vicino

A) agg.

1. bližen, soseden:
case vicine sosedne hiše
parente vicino pren. bližnji sorodnik
stati vicini sosedne države

2. bližen, ki je blizu:
essere vicino a partire pripravljati se na odhod
essere vicino ai quaranta biti blizu štiridesetim letom

3. pren. soroden, podoben

B) m (f -na) sosed, soseda:
essere in buoni, cattivi rapporti coi vicini biti v dobrih, slabih odnosih s sosedi

C) avv. blizu, poleg:
da vicino od blizu, pren. dobro, natančno, podrobno:
conoscere qcn., qcs. da vicino koga, kaj dobro poznati
farsi vicino približevati se

Č) prep. vicino a

1. zraven, blizu:
ci sono andato vicino pren. malo je manjkalo (do česa), skoraj bi bil...

2. pri:
vicino a Gorizia pri Gorici

vídeti to see; to get sight of; to notice; (opaziti) to become aware, to perceive

dobro (slabo) vídeti to have good (bad) sight, to have good (bad) eyes
bežno vídeti to get a fleeting glimpse of
nič ni vídeti there is nothing to be seen
na prvi pogled, mižé vídeti (žargon) to see with half an eye
vídeti je zdrav he looks well
vídeti je, da... it seems that...
vídeti v prihodnost to see into the future
vídeti vse zvezde (figurativno, od udarca) to see stars
če prav vidim if my eyes do not deceive me
iz tega se vidi hence it appears
jasno se vidi it is clear
na prvi pogled se vidi you can see at a glance, it is self-evident
vreden, da se vidi worth seeing
sam lahko vidiš you can see it for yourself
malo se vidiva we see little of each other
sam sem to videl I saw it myself
nič ga ni vídeti he is nowhere to be seen
konca vojne še ni vídeti the end of the war is not yet in sight
videl sem smrt od blizu I looked death in the face
mesto se vidi od daleč the town can be seen from far away
videl je že lepše čase he has seen better times
si že kdaj videl kaj takega? did you ever see the like of it?; pogovorno can you beat it?
naj vidim, da vidim! (naj pomislim) let me see!
naj te več ne vidim! don't let me see you again!
rajši vidim, da ne prideš you had better not come
ne vidiš péd pred nosom! you can see no further than the end of your nose
vaš prijatelj je, kot je vídeti (kot vidim) starejši od vas your friend, I find, is older than you
videl sem, kako je padel I saw him fall
bomo videli! we shall see!, wait and see!
bomo že videli we'll see, time will tell
to bomo še (šele) videli that remains to be seen
rad bi to videl! I'd like to see that!
videl bo, kdor bo živel live and learn

vídeti voir ; (zagledati) apercevoir ; (izgledati) avoir l'air, paraître

le bežno videti ne faire qu'entrevoir quelque chose
dobro (slabo) videti avoir une bonne (mauvaise) vue, avoir de bons (mauvais) yeux
daleč videti voir loin
ničesar ne videti (v temi) ne rien voir, n'y pas voir, n'y voir goutte
videti dvojno voir double
videti vse rožnato voir tout en rose
rajši videti aimer mieux, préférer
spet videti revoir
(v)naprej videti prévoir
videti je bolan il a l'air malade
videti je zdrav il a bonne mine
iz tega se vidi, da … on voit par là que …, il ressort par là que …
videti je, da … on voit que …, il semble que …
iz vašega pisma vidim, da … je vois par votre lettre que …
je že kdo videl kaj takega? a-t-on jamais vu pareille chose?
ne more ga videti il (ali elle) ne peut pas le voir (ali supporter), il le déteste, familiarno il est sa bête noire
da se ne vidiva več! adieu pour toujours (ali à jamais)!
dati videti (pokazati) faire voir, montrer; (razstaviti) exposer; (prikazati se) se montrer
prav malo ga je videti il se fait rare (comme les beaux jours), on ne le voit plus guère
se že vidi il fait déjà clair (ali jour)

vieilli, e [vjɛji] adjectif ostarel, postaran; zastarel

mot masculin vieilli zastarela, že malo rabljena beseda
prématurément vieilli prezgodaj ostarel

vík cry, shout; crying; clamour

krik in vík hue and cry
zagnati krik in vík proti komu to raise a hue and cry against someone
mnogo víka za prazen nič (veliko truda in malo uspeha) much ado about nothing

vínjen drunk, drunken; inebriate; intoxicated; fuddled; in one's cups

malo vínjen (žargon) mellow; under the influence; the worse for drink (ali humoristično wear)
biti vínjen to be tipsy (ali groggy)

visit¹ [vízit] samostalnik
(kratek) obisk; vizita; krajše, začasno bivanje; ogled, ogledovanje; (zdravniški) pregled, preiskava, vizitacija; inšpekcija, preiskava, pregled
ameriško pogovor, kramljanje

visit to the doctor konsultacija pri zdravniku
flying visit zelo kratek obisk
domiciliary visit hišna preiskava
a visit on the telephone ameriško pogovor po telefonu
the right of visit and search navtika pravica preiskave na morju
during my last visit to London med mojim zadnjim bivanjem v Londonu
to pay (ali to make) a visit to s.o. obiskati koga, priti h komu na obisk
to pay a visit sleng malo se odstraniti, iti na toaleto (stranišče)

víspera ženski spol predvečer (praznika); figurativno znanilec

la víspera prejšnji dan
vísperas pl večernice
en vísperas de (fig) tik pred
en vísperas de la boda malo pred poroko
estar en vísperas de nameravati
como tonto en vísperas (fig) osupel
la cosecha en vísperas bližnja žetev

višje höher, oberhalb (von)
malo višje etwas höher, (etwas) oberhalb

vitamin moški spol (-a …) das Vitamin
vsebujoč vitamine vitaminhaltig
bogat z vitamini vitaminreich
vsebujoč malo vitaminov vitaminarm
pomanjkanje vitaminov der Vitaminmangel
obogatiti z vitamini vitaminieren, vitaminisieren

vitamin samostalnik
1. pogosto v množini (organska spojina) ▸ vitaminPretirano znojenje je lahko posledica pomanjkanja vitaminov in mineralov, zlasti magnezija in kalija. ▸ A túlzott izzadást a vitaminok és ásványi anyagok, különösen a magnézium és a kálium hiánya okozhatja.Ko pripravljamo obroke, moramo paziti, da vsebujejo zadostno količino vitaminov. ▸ Az ételek elkészítésekor ügyelnünk kell arra, hogy elegendő vitamint tartalmazzanak.Za pravšnji odmerek vitaminov poskrbi kozarec sveže iztisnjene rožnate grenivke. ▸ A megfelelő vitaminadagról egy pohár frissen facsart rózsaszín grapefruitlé gondoskodik.Solata je bogata z vitamini in minerali, zato je priporočljiva v pomladanskem času. ▸ A saláta vitaminokban és ásványi anyagokban gazdag, ezért fogyasztása a tavaszi időszakban ajánlott.Superhrana vsebuje visoke doze vitaminov, mineralov in antioksidantov ter malo holesterola. ▸ A szuperélelmiszerek nagy dózisban tartalmaznak vitaminokat, ásványi anyagokat és antioxidánsokat, és alacsony a koleszterintartalmuk.Povezane iztočnice: vitamin A, vitamin B, vitamin K, vitamin B12, vitamin H, vitamin F, vitamin P, vitamin D, vitamin B2

2. pogosto v množini (prehransko dopolnilo) ▸ vitaminPila je vroč čaj z medom in jemala vitamine. ▸ Forró mézesteát ivott és vitaminokat szedett.Čeprav jem vitamine, sem bil do zdaj že trikrat bolan. ▸ Annak ellenére, hogy vitaminokat szedek, eddig már háromszor beteg voltam.Mami mi je kupila neke vitamine, ki so kot bonboni in so kar dobri. ▸ Anyu elég jó, cukorkaszerű vitaminokat vásárolt.Če vam po štirih dneh ne bo bolje, lahko dnevni odmerek vitamina povečate na 2000 do 3000 miligramov. ▸ Ha négy nap után sem érzi jobban magát, a napi vitaminadagot 2000-3000 milligrammra emelheti.
Vaša papiga poleg vitaminov zelo verjetno potrebuje še kakšno bolj specialno zdravilo, ki pa ga bo po diagnozi predpisal veterinar. ▸ A vitaminok mellett papagájának valószínűleg speciálisabb gyógyszerekre is szüksége lesz, amelyeket a diagnózis felállítása után az állatorvos fog felírni.

3. pogosto v množini (sadje in zelenjava) ▸ vitaminV tem letnem času priporočamo vsem, naj redno uživajo vitamine oziroma sadje. ▸ Ebben az évszakban mindenkinek azt javaslom, hogy fogyasszon rendszeresen vitaminokat, illetve gyümölcsöt.Zavijte na najbližjo tržnico, se oskrbite z zalogo vitaminov in si z njimi okrepite organizem. ▸ Térjen be a legközelebbi piacra, töltse fel a vitaminkészletét, és erősítse velük a szervezetét!Z mami se enkrat ali dvakrat na teden odpraviva na stričevo njivo, kjer vsaka nabere košaro vitaminov. ▸ Anyuval hetente egyszer-kétszer elmegyünk a nagybácsim mezejére, ahol mindegyikünk összegyűjt egy-egy vitaminkosarat.Na ljubljanskih tržnicah je na voljo pestra izbira vitaminov za preganjanje jesenske gripe. ▸ A ljubljanai piacon az őszi influenza elűzésére vitaminok széles kínálata áll rendelkezésre.
S prvimi pomladnimi sončnimi žarki so tržnice povečale svojo ponudbo vitaminov. Najcenejša so jabolka. ▸ Az első tavaszi napsugarakkal a piacokon megnőtt a vitaminkínálat. A legolcsóbb az alma.

vītō -āre -āvī -ātum (morda iz *vi-itō iti (umakniti se) s poti ali pa denominativ iz *vī-tos „upognjen“, sor. z viēre: vitare torej = izogniti se)

1. izogniti (izogibati) se komu, čemu, česa, ogniti (ogibati) se komu, čemu, česa, umakniti (umikati) se komu, čemu, izmakniti (izmikati) se komu, čemu, izbegniti (izbegavati) koga, kaj, iti komu s poti, skušati izogniti se komu, čemu (naspr. petere): tela, lacum C., hastas, aequora, balnea, puteum patentem, forum, rupem H., vitataque traxit in arma O. ki se mu človek izogiba; pesn.: te ipsum vitas H. sam s seboj si nezadovoljen, sam sebi si zoprn.

2. metaf.
a) izogniti (izogibati) se komu, čemu, česa, ogniti (ogibati) se komu, čemu, česa, varovati (paziti) se koga, česa; abs.: sapiens, vitatu quidque petitu sit melius, causas reddet H.; z acc.: vitare adversarium, odium, offensionem, stultitiam, turpitudinem Ci., suspiciones Ci., C., N., eorum adspectum praesentiamque ali oculos hominum Ci., periculum C., proditionem, quam vitare posse celeritate putabat S., insidias, periculosum lucrum Ph., impatientiam nauseae Suet.; z dat.: infortunio, huic verbo Pl., malo Petr.; s finalnim stavkom (kot za glag. timendi): Cels., Q. idr., vitandum est oratori utrumque, ne aut scurrilis iocus sit aut mimicus Ci.; pesn. in poklas. z inf.: Sen. ph., Gell. idr., tangere vitet scripta H., splendida porro oculi flagitant vitantque tueri Lucr.
b) uiti, ubežati, oditi, izogniti se, izmakniti se: casum Ci., odium plebis L., mortem fugā C., legatione (s tem, da je prevzel legatstvo = podpoveljništvo) periculum Ci.

vocation [voukéišən] samostalnik
poklic, profesija; zaposlitev; namestitev; stroka; nagnjenje, dar, talent, sposobnost; klic, poziv (for, to za)
notranji nagon
religija božji poziv

mechanical vocations rokodelski poklici
to choose a vocation izbrati poklic
she has some vocation to music ima nekaj daru za glasbo
he has littie or no vocation for teaching ima malo ali nobene sposobnosti (daru) za učitelja
to mistake one's vocation zgrešiti svoj poklic

vôda water; humoristično Adam's ale

po kopnem in po vôdi by land and by water
po vôdi navzdol downriver, downstream
po vôdi navzgor, proti vôdi upriver, upstream
bistra vôda limpid (ali clear) water
mehka (trda) vôda soft (hard) water
sladka (morska, tekoča, mineralna, pitna) vôda fresh (salt, running ali flowing, mineral ali table, drinking) water
termalna vôda thermal water
talna vôda underground water
mirujoča, stoječa vôda stagnant water, sluggish water
slana vôda brackish water
soda vôda soda water, aerated water
težka vôda kemija heavy water
kalna vôda troubled water
filtrirana vôda filtered water
mrzla in topla tekoča vôda cold and hot running water
neprepusten za vôdo watertight
curek vôde jet of water
pomanjkanje vôde water shortage
preskrba z vôdo water supply
vrč za vôdo water jug, pitcher
zdravljenje z vôdo hydropathy
v kitajskih vôdah in Chinese waters
to je vôda na njegov mlin (figurativno) this is grist to his mill
saj ne gori vôda! (figurativno) there's no tearing hurry!
polja so pod vôdo the fields are under water (ali flooded, inundated, submerged)
daj mi malo vôde, da si umijem roke! give me some water to wash my hands with!
iti po vôdo to fetch water
piti mineralno vôdo (v toplicah) to take the waters
nositi vôdo v Savo (figurativno) to carry coals to Newcastle
plavati na vôdi to float
naši načrti so šli po vôdi our plans went wrong
piti viski brez vôde to drink whisky neat
pasti v vôdo (figurativno) to come to naught, to fall through, (pogovorno) to fizzle out
s tem pade to v vôdo (VB pogovorno) this means it's a washout, this makes it a washout
moji načrti so padli v vôdo my plans have come to nothing
v kalni vôdi ribariti to fish in troubled waters
puščati vôdo (o ladji) to leak
zadrževati vôdo (= ne urinirati) to hold one's water
zaiti v pregloboko vôdo to go out of one's depth
tiha vôda globoko dere (bregove podira) still waters run deep
spustiti vôdo (urinirati) to make water

voiler² [-le] verbe transitif, marine opremiti z jadri; verbe intransitif, vieilli dobiti konveksno obliko (kot jadro)

se voiler u-, skriviti se
ma bicyclette a une roue voilée eno kolo pri mojem biciklu je malo skrivljeno

vóžen (-a -o) adj. usato (come mezzo di trasporto):
prodam malo vožen avto vendo auto poco usata

vseb|ovati (-ujem) enthalten, beinhalten, tudi: mitbeinhalten; zum Inhalt haben; (zajemati) einschließen; (skrivati) nevarnost: in sich bergen
ki vsebuje … -haltig
(balastne snovi schlackenhaltig, kinin chininhaltig, klor chlorhaltig, plin gashaltig, škodljive snovi schadstoffhaltig, škrob stärkehaltig, živo srebro quecksilberhaltig, žveplo schwefelhaltig), -ig (telur tellurig, galun alaunig)
ki vsebuje malo … -arm
(alkohola alkoholarm, škroba stärkearm, škodljivih snovi Schadstoffarm)
ki vsebuje veliko … -reich
(balastnih snovi schlackenreich, škroba stärkereich, vitaminov vitaminreich)
ki ne vsebuje … -los
(balastnih snovi schlackenlos)
ki vsebe železo eisenhaltig, zemlja, kamnina: eisenschüssig

vstrán adv.

1. da parte; dallato:
skočiti vstran saltare dallato

2. via; in disparte:
pobegniti vstran scappare via
sedeti malo vstran sedere un po' in disparte
pren. kaj potiskati vstran non voler pensarci, rimuovere qcs.
potisniti, spraviti koga vstran rimuovere, qcn. (da una carica), silurare
stopiti vstran mettersi in disparte
skoki vstran scappatelle, avventure
skok vstran (med govorom, predavanjem) divagazione, digressione, excursus
šport. premet vstran ruota