Franja

bés diable moški spol , démon moški spol

biti obseden od besa être possédé du démon
bes te lopi, plentaj que le diable t'emporte!

beséda mot moški spol , parole ženski spol , vocable moški spol

besedo ima predsednik la parole est au président
z eno besedo (povedano) en un mot, bref, en somme
častna beseda parole ženski spol d'honneur
mož beseda homme de parole
moška beseda parole d'honnête homme
ne držati besede, besedo snesti manquer à sa parole
držati besedo tenir sa parole (ali sa promesse)
ne črhniti besede ne souffler mot
prijeti koga za besedo prendre quelqu'un au mot
zadnja beseda še ni bila izrečena le dernier mot n'a pas encore été dit
prositi (za) besedo demander la parole
to ni vredno besede ça ne vaut pas la peine d'en parler
nobene besede več! pas un mot de plus!
prazne besede des paroles vaines, des mots, des paroles, des phrases
dar besede don moški spol de la parole ali de l'élocution
pozdravne besede allocution ženski spol de bienvenue
zadnje besede obtoženca dernière déclaration
vzeti besedo retirer la parole
predati besedo passer la parole
verjeti na besedo croire sur parole
besedo za besedo mot à (ali pour) mot
z drugimi besedami en d'autres termes, autrement dit
po besedah d'après, au dire de …
ne najdem besed je ne trouve pas de mots pour …
seči v besedo couper la parole, interrompre
svoboda besede liberté ženski spol de parole
tehniška beseda language moški spol technique
zadnja beseda mode le dernier cri de la mode
modna beseda mot à la mode (du jour ali en vogue)
brez besede sans mot dire, sans souffler mot, muet d'étonnement, stupéfait, interdit
ostal sem brez besede j'en suis resté interdit (familiarno baba, tout baba)
z besedo in dejanjem en paroles et en actes
mir besedi assez parlé! (ali causé!), trêve de paroles!
(svojo) besedo dati promettre, engager sa parole
besedo dati donner (ali accorder) la parole
besedo napeljati na amener la conversation sur, mettre sur le tapis (ali en discussion)
osnovna beseda radical moški spol
uvodna beseda avantpropos moški spol, préface ženski spol, introduction ženski spol
sklepna beseda épilogue moški spol, postface ženski spol, dernier mot moški spol, allocution ženski spol (ali discours moški spol) de clôture
tolažilna beseda parole ženski spol consolante (ali réconfortante), consolation ženski spol

beséda (-e) f

1. parola; termine; espressione:
domača, tuja beseda parola slovena; parola straniera, forestierismo
narečna beseda dialettalismo
iskrene, odkrite besede parole sincere
tolažilne besede parole di conforto
hude, ostre besede parole dure, aspre
grde, nespodobne besede parole sconce, parolacce
žaljive besede parole offensive
moška beseda parola d'onore
zadnje besede le ultime parole
v pravem pomenu besede nel vero senso della parola
ekspr. ploha, poplava besed fiume di parole
ekspr. da ne črhneš, ne zineš niti ene besede! non una parola!, acqua in bocca!
preiti od besed k dejanjem passare dalle parole ai fatti
to so same besede! besede, besede, besede! sono tutte chiacchiere!

2. (zagotovilo, obljuba) parola:
držati, izpolniti besedo essere di parola
prelomiti besedo mancare di parola

3. (govorni, pisni nastop v javnosti) parola; discorso:
sklepna, zaključna beseda govornika conclusione, parole conclusive dell'oratore
uvodne besede predavatelja parole introduttive del conferenziere, (parole) in apertura della conferenza
svoboda besede libertà di parola
dati, vzeti komu besedo dare, togliere a qcn. la parola
prositi, zahtevati besedo chiedere la parola
pustiti koga do besede lasciar dire, parlare qcn.

4. (izmenjava mnenj, pogovor) discorso, parola:
na sestanku je bila beseda o plačah nella riunione si è parlato, discusso dei salari
napeljati, zasukati besedo na kaj portare il discorso su qcs.
besedo je poprijel, povzel gost nel discorso è intervenuto l'ospite

5. (jezik, zvrst) lingua, linguaggio:
domača, materina beseda lingua slovena, lingua materna
govorjena, pisana beseda lingua parlata, lingua scritta
odrska beseda il linguaggio del teatro
tehniška beseda linguaggio tecnico

6. (besedilo) testo:
kantata na Kosovelove besede cantata su testo del Kosovel

7. (vloga pri odločanju) parola:
imeti dokončno, glavno, prvo besedo avere (sempre) l'ultima parola
imeti kaj besede pri čem avere una parte in qcs.

8. (mnenje, sodba) parola; (geslo, parola) motto, parola d'ordine;
njegova beseda veliko velja, zaleže la sua parola ha un gran peso
založiti, zastaviti besedo za kaj mettere, spendere una buona parola per
beseda da besedo una parola tira l'altra
beseda za besedo parola per parola
na besedo verjeti credere sulla parola
koga za besedo prijeti prendere qcn. in parola
ne da bi zinil besedo senza dir parola, motto

9. rel.
Beseda Verbo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zob za zob, to je naša beseda la nostra parola d'ordine è: dente per dente
človek redkih besed uomo di poche parole
pazi, da ne bo kakih besed vedi di non dar luogo a maldicenze
ni vredno besed non è il caso di parlarne
ne imeti lepe besede za koga non degnare qcn. di una buona parola
ne imeti, ne najti besed non avere, non trovare parole per
imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
položiti komu besedo na jezik mettere la parola in bocca a qcn.
požirati nekoga besede pendere dalle labbra di qcn.
požreti, snesti besedo mancare alla parola, venir meno alla parola data
vzeti besedo z jezika, z ust togliere la parola di bocca
pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
izginiti brez besede sparire senza dir parola
ubogati na prvo besedo obbedire subito, senza fiatare
opletati z besedami parlare a vanvera
z drugimi besedami in altre parole
nobene besede! niti besede več! basta! non una parola!
konec, mir besedi! basta, non se ne parla più!
zadnja beseda še ni bila izrečena non è stata detta ancora l'ultima parola
zadnja beseda mode l'ultimo grido della moda
zadnja beseda znanosti le ultime conquiste, scoperte della scienza
imeti polna usta besed fare un gran parlare; non fare che lodarsi
beseda ni konj! domandare non costa niente
lingv. dvozložna beseda bisillabo
pregibna beseda parola variabile
tvorba besed formazione delle parole
vezana, nevezana beseda poesia, prosa
PREGOVORI:
besede mičejo, zgledi vlečejo verba movent, exempla trahunt
lepa beseda lepo mesto najde la parola gentile paga

besneti glagol
1. (jeziti se) ▸ dühöng, tombol, tajtékzikNjen šef je besnel: "Je mar neumna?" ▸ Ez tényleg hülye? – dühöngött a főnöke.
Trener je kot po običaju besnel: "Pričakujem takojšnjo reakcijo moštva." ▸ Az edző szokásához híven dühöngött: „– A csapattól elvárom az azonnali reagálást."

2. (o pojavih) ▸ dühöng, tombolPozimi besnijo tu snežni viharji. ▸ Télen itt hóviharok tombolnak.
Pred leti, ko je besnelo hudo neurje, je odneslo del gospodarskega poslopja. ▸ Amikor néhány éve tomboló vihar csapott le, elvitte a gazdasági épület egy részét.

bêsnost fureur ženski spol , furie ženski spol , rage ženski spol , frénésie ženski spol

spravljati v besnost mettre en fureur (ali en rage), familiarno taper sur le système

besoin [bəzwɛ̃] masculin potreba; stiska; pomanjkanje

besoin pressant, urgent nujna potreba
les besoins naturels (človekove) naravne potrebe (uriniranje itd)
au besoin, si besoin est, en cas de besoin, si le besoin s'en fait sentir, s'il en est besoin v primeru potrebe, če bo treba
point n'est besoin de prav nič ni treba, da ...
est-il besoin de vous dire que ... vam je (res) treba reči, da ...
aller faire ses petits besoins iti na stranišče
avoir besoin de quelqu'un, de quelque chose potrebovati koga, kaj
je n'ai pas besoin de vous dire gue ... ni mi treba reči vam, da ...
éprouver, (res)sentir un besoin čutiti potrebo
être dans le besoin živeti v pomanjkanju
faire ses besoins iti na potrebo
parer aux besoins urgents odpomoči nujnim potrebam
pourvoir, satisfaire, subvenir aux besoins zadostiti potrebam

bestia f

1. žival; zver:
bestie feroci krvoločne živali, zveri
bestie da soma tovorne živali
bestie da tiro vprežne živali
lavorare, sudare, faticare come una bestia pren. garati kot črna živina
vivere come le bestie živeti kot pes
bestia rara pren. prava redkost (človek), redka žival
bestia nera križ, huda nadloga, antipatija, obsesija:
la matematica è la sua bestia nera matematika je njegova najhujša nadloga
brutta bestia pren. huda stvar:
la miseria è una gran brutta bestia revščina je presneto huda stvar

2. pren. nasilnež, grobijan, srboritež:
andare in bestia pobesneti
diventare una bestia podivjati od jeze
sta' zitto, bestia! molči, govedo!

betón béton moški spol

zaliti z betonom noyer dans du béton
armirani beton béton moški spol armé
lahki beton béton léger
(pred)napeti beton béton précontraint
opaž za beton coffrage moški spol pour le béton
tlačni beton béton comprimé

betonirati glagol
1. v gradbeništvu (o vlivanju betona) ▸ betonoz
2. (utrditi) ▸ rögzül, megerősödik
Film v tem pogledu seveda ne razočara, temveč le betonira avtorjev status. ▸ A film ebből a szempontból nem okoz csalódást, sőt megerősíti a szerző státuszát.
To stališče se je začelo betonirati že zelo zgodaj. ▸ Ez az álláspont már korán rögzült.

beurre [bœr] masculin surovo maslo

beurre d'anchois, fermier, fondu, rance sardelno, kmečko, topljeno, žaltavo maslo
petit beurre maslen keks
tartine féminin de beurre rezina kruha z maslom
assiette féminin au beurre (figuré) korito, mastna, donosna služba
œil masculin au beurre noir podpluto oko (zaradi udarca)
le beurre a ranci maslo je žaltavo
battre le beurre delati maslo (iz mleka)
compter pour du beurre (familier) biti pozabljen, ne biti upoštevan
faire la cuisine au beurre kuhati z maslom
faire son beurre dobro zaslužiti pri več ali manj čednem poslu, obogateti
c'est du beurre to je otročje lahko; to je donosno
comme dans du beurre čisto lahko, z lahkoto
ça fait mon beurre to je ravno pravo zame
ça met du beurre dans ses épinards to je voda na njegov mlin
ça ne met pas de beurre dans les épinards (familier) to (tudi) nič ne pomaga

Bezierova krivulja stalna zveza
matematika (vrsta krivulje) ▸ Bézier-görbe
Bézierove krivulje je leta 1962 prvič opisal francoski inženir Pierre Etienne Bézier, ki jih je uporabil pri oblikovanju avtomobilske karoserije. ▸ A Bézier-görbéket először 1962-ben írta le Pierre Etienne Bézier francia mérnök, aki az autókarosszéria tervezésénél használta őket.

bežáti (-ím) imperf.

1. fuggire, scappare; correre:
bežati v zaklonišče correre nel rifugio
bežati pred nevihto scappare davanti al temporale
bežati kot zajec correre come una lepre
bežati, kar noge nesejo scappare a gambe levate

2. correre; perdersi; vagare:
oblaki bežijo po nebu le nubi corrono nel cielo
pogled mu beži po hišah il suo sguardo vaga per le case

3. pren. fuggire, fuggirsene; svanire:
mladost beži la giovinezza se ne fugge

béži | -te inter. macché, ma va' là:
beži, saj ti ni nič ma va' là, non ti sei fatto niente!
bežite, nič vam ne verjamem non le credo proprio niente

bi- [bi] dvo-, dvakraten

bicolore dvobarven
bi-annuel, le izhajajočdvakrat na leto

bi

šel bi j'irais
to bi bilo krivično ce serait injuste
ko bi utegnil si j'avais le temps
rad bi prebral j'aimerais lire, je lirais volontiers
sprehoditi bi se moral il devrait aller faire un tour
odšel je, ne da bi se bil poslovil il est parti sans avoir pris congé

bi členek (z opisnim deležnikom tvori pogojni naklon) ○

1. (za izražanje možnosti, negotovosti)
to bi bilo krivično sarebbe ingiusto
iščem žensko, ki bi mi gospodinjila sto cercando una donna che si occupi della casa
kaj bi rad? cosa vuoi?, cosa vorresti?
sam ne ve, kaj bi non sa neppure lui cosa vuole

2. (za izražanje želje, trditve)
želeti bi bilo, da račun poravnate sarebbe auspicabile che liquidaste le pendenze
prav mu je, pa naj bi bil pazil! ben gli sta, avrebbe dovuto stare attento!

3. (za izražanje domnneve)
po časopisnih poročilih naj bi bil zakon tik pred sprejetjem stando ai giornali la legge starebbe per essere approvata

4. ne da bi (za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrejenega stavka)
odšel je, ne da bi pozdravil se ne andò senza salutare nessuno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
o tem ni da bi govoril non è il caso di, non merita parlarne
ta je bedak. Ne bi rekel è una testa vuota. Non direi
Ali se je vrnil? Ne da bi (jaz) vedel. È tornato? Non saprei.

Biagio m

1. Blaž

2.
adagio, Biagio! le počasi!

biais, e [bjɛ, z] adjectif poševen; masculin poševna črta, smer, ploskev; ovinek

de biais, en biais poševno, postrani, figuré po ovinkih
prendre le bon biais prijeti s prave strani

biancheggiare

A) v. intr. (pres. biancheggio)

1. beliti se, postajati bel

2. siveti

B) v. tr. pobeliti:
biancheggiare le pareti pobeliti stene

bibō -ere, bibī (priličeno iz *pibō, reduplicirane obl. iz indoev. kor. pōi, po, pī, pĭ piti)

1. piti (iz naravne potrebe in ne iz strasti): negavit unquam se bibisse iucundius; numquam videlicet sitiens biberat Ci., nunc est bibendum H., quem Venus arbitrum dicet bibendi? H., qui bibit, arte bibat O., bibere ex fonte Pr., Vitr., ex lacu Vitr., ex eo puteo Hyg., ab amne Mart., ex auro Varr. fr. ali in auro Vulg. ali auro Sen. tr. iz zlate čaše, gemmā V. ali e gemma Pr. iz čaše, okrašene z dragulji, avenis Mel. z ovsenimi bilkami, (alicui) bibere dare Ca., L. idr. ali alicui bibere ministrare Ci. komu piti dati; z acc.: aquam gelidam Ci., calidam aquam cum pipere Cels., vinum H., O. idr., vina Mentoreo opere Pr., Caecubum H., uvam prelo domitam H. iztisnjeno grozdje, vinsko kapljo, vino, nectar H., lac O., medicamentum Varr. fr., Cu., venenum Q., venenum in auro Sen. tr., sanguinem alicuius Ci., aliquid ex vino ali ex aqua castoreum Cels. (v vinu, v vodi), Circae pocula H., tristia pocula Tib., sex cyathos Mart., eandem nutricem Ap. ob istih prsih sesati; v pass.: gratius ex ipso fonte bibuntur aquae O., pars bibenda servatur O.; occ. pijančevati, popivati, „žlampati“: ab hora tertia bibebatur Ci.; pesn.
a) piti reko (vodo kake reke) = ob reki prebivati (stanovati, živeti): ante... exsul aut Ararim Parthus bibet aut Germania Tigrim V., qui Tiberim Fabarimque bibunt V., qui profundum Danubium bibunt H., Tanain si biberes H., populosque bibentes Euphraten Lucan. (prim.: πίνοντες ὕδωρ μέλαν Αἰσήποιο Τρῶες Hom.).
b) rivus, quem Mandela bibit H. ki ga pije Mandela = ki preskrbuje Mandelo z vodo. V reklih: dare bibere ab summo Luc. (omizju) piti dati od najvišjega do najnižjega, t.j. po vrsti, bibe si bibis Pl. če piješ, pij pišteno = le pij! mandata bibere Pl. med popivanjem pozabiti na naročila, aut bibat aut abeat Ci. (prim. gr. ἢ πῖ τι ἢ ἄπιϑι) ali pij ali odidi! bibere Graeco more Ci., Aus. napi(va)ti komu, bibere ad numerum O. piti po številu let (ki si ga kdo želi), bibere nomen alicuius Mart. izpiti toliko čaš, kolikor je črk v imenu koga, bis deciens solus bibis ali plus quam decies bibis Mart. zapijaš (zapiješ), tako tudi: quod (Philippeûm) bibimus Varr. ap. Non., bibere pro salute alicuius Ambr. napi(va)ti komu na zdravje, nazdraviti (nazdravljati) komu.

2. pren.
a) o stvareh piti, vpiti, (vase) srkati, vsrka(va)ti, (na)pojiti se, močiti se, namočiti (namakati) se, navze(ma)ti se česa: hortus aquas bibit O., sat prata biberunt V. so dovolj namočeni, arcus bibit Pl., V. mavrica pije vodo, hasta (tellus Sil.) bibit cruorem V., amphora fumum bibere instituta H. (ker so ga z vinom napolnjenega hranili v dimu), lanae colorem bibunt Plin.; occ. izsesa(va)ti: e serpente cruorem Sil.,
b) o osebah (telesno in duševno) srkati (vase), vsrka(va)ti, požirati, navze(ma)ti se česa: caelum Luc. zrak vase dihati, maerorem Pl., noctem sermone trahebat infelix Dido longumque bibebat amorem V. je v dolgih vzdihih vsrkavala ljubezen = b. novum ossibus ignem Stat.; pugnas... bibit aure volgus H. dihtivo posluša, bibere aliquid suspensis auribus Pr. ali b. verba auribus O. ali samo b. fida verba O. pazljivo (zvesto) poslušati, fontem Maeonium felici pectore Petr., fuliginem lucubrationum Q., iustitiae haustūs Q., sucum ingenii Q. posrkati in zatreti, errorem cum lacte Prud., mores maternos Cl.

Opomba: Star. inf. pr. act. biber Ca., Tit. fr. — Ker glagol nima supina, nadomešča pt. fut. in pt. pf. s pōtūrus 3 in pōtus 3 (prim. pōtō); šele v zelo pozni lat. se dobita tudi obliki bibitūrus: Vulg., Aug., Cass. in bibitus: Eccl., Cael., Plin. Val.