Franja

red-dō -ere -didī -ditum (sinkop. iz *re-d(i)-dō; obl. *didō je star. reduplicirana obl. glag. dō; prim. skr. dá-dā-ti, gr. δί-δω-μι)

I. (re = nazaj)

1. nazaj da(ja)ti, vrniti (vračati), povrniti (povračati, povračevati) (naspr. dare, accipere, adimere, committere): omne argentum Pl., meum mihi reddere Ter., quae utenda acceperis, … iubet reddere Hesiodus Ci., obsides, HS LX Domitio, captivos C., alicui amissa L., redde hostem O. privedi zopet sem; pren.: ut te (sc. medicus) … reddet caris propinquis H., lux reddita menti V., patriis aris redditu V., urbem senatui ac populo Romano, templa diis reddita (sc. esse) T.; z abstr. obj.: L., V., Suet. idr., libertatem Syracusanis reddere (naspr. adimere) N., otium totā Sicilia N., salutem N. podariti življenje in svobodo, quibus (sc. Bellovacis) ille pro meritis civitatem eius immunem esse iusserat, iura legesque reddiderat C. vrniti (pustiti) sodstvo in ustavo, senatus Thermitanis urbem, agros, leges reddidit Ci. je vrnil, je pustil.

2. refl. kreniti nazaj, napotiti se nazaj, (po)vrniti ((po)vračati) se k čemu, h komu: se reddere convivio L., lux terris se reddit V.; se alicui reddere zopet se pridružiti komu, npr. maioribus Plin. iun. vrniti se k prednikom, pridružiti se prednikom = umreti, Teucrûm se iterum in arma V. znova se postaviti nasproti (po robu), ima petunt, hinc se reddunt V. prihajajo zopet na vrh, zopet se pomaljajo; tudi med.: nec post oculis est reddita nostris V. se ni več prikazala, sic modo conbibitur, tecto modo gurgite lapsus redditur Argolicis ingens Erasinus in arvis O. se znova prikaže.

3.
a) vrniti, zopet od sebe da(ja)ti kaj, znebi(va)ti se česa: aspera arteria excipit animam eandemque reddit Ci., follibus auras accipere et reddere V., qui clam latuit reddente obscena puella O. iztrebiti se. occ. α) (o samicah) roditi, povreči, storiti: vivum onus reddere O., catulum partu O. β) (o zemljišču) da(ja)ti, prinesti (prinašati), roditi (rojevati), obroditi: Plin., Col. idr., fructum reddere Ter., Varr., reddit tellus Cererem H., sata cum multo faenore reddita O. ki so obrodile … γ) (o drugih stvareh, poseb. o življenju, sapi, glasu, šumu idr.): vitam Lucr., Sil. izdahniti, izdihavati, umreti (umirati) = animas reddere V. ali animam vacuas in auras reddere O. = spiritum L. ali ultimum spiritum Vell., toda animam reddere Ci., Plin. dihati; ianua stridorem reddit O. škripljejo, škripajo; cithara reddit sonum H. poje, daje zvok, vocem V., H. ali murmura O. oglasiti (oglašati) se, sanguinem Plin. (iz)bruhati, (iz)bljuvati, urinam Cels. puščati vodo, komu uhajati voda, crepitum (sc. ventris) Plin. (o oslu) spuščati vetrove, prdeti.
b) metaf. kaj slišanega ali naučenega na pamet povedati (govoriti), praviti, pripovedovati, govoriti, izjaviti (izjavljati), poda(ja)ti, (z)recitirati: puer reddit dictata magistro H., ego reddidi carmen Horati H., nomina audita reddere Q., modos voce H. peti, popevati, H., verba male O. slabo izgovarjati, insigne uxoris exemplum suo loco reddemus T.

4. s predik. acc. sprva = v prejšnji položaj (stan) da(ja)ti, postaviti (postavljati), narediti (delati) kaj kakšno: mare tutum reddidit N. morju je vrnil prejšnjo (nekdanjo) varnost, morje je zopet zavaroval, morje je spet naredil varno, loca tuta ab hostibus reddere C. zavarovati pred sovražniki (= narediti varne, kakor so bili poprej); potem v kak položaj (stan) nasploh (zlasti kak prejšnjemu nasprotni položaj (stan)) postaviti (postavljati), narediti (delati), napraviti koga za kaj, storiti koga kaj, za kaj: plures opera forensi suos reddiderat N. si je bil pridobil mnoge prijatelje, si je pridobil prijateljstvo mnogih, je pridobil na svojo stran mnoge, eum absens hostem reddidit Romanis N., homines ex feris mites reddere C., acrem (razkačenega) placidum reddere Ci. pomiriti, viscera saxea O., segetes laetas Col., formosum adulescentem exsectis virilibus semivirum (skopljenca) Lact.; redko v pass. z dvojnim nom.: Iust., Fl., Cels., Eutr., obscura moto reddita forma lacu est O. —

II. (re = za kaj, namesto česa, zopet)

1. (po)vrniti, plačati, poplačati (poplačevati) (naspr. dare, sumere, accipere): alias tegulas (za počene, strte druge vstaviti) Pl., oscula O., alicui operam Pl., beneficium Ci., Ter., Sen. ph., cladem L., vitam pro vita C., gratiam S., Cu., Col. dejansko se zahvaliti, vrniti (vračati) uslugo, izkazati (izkazovati) zahvalo.

2. (za zahvalo, v zahvalo) podariti (podarjati), darovati, izkazati (izkazovati): honorem alieni reddere L., O., honorem pro meritis Ci., suum sibi Pl., statuam pro vita C.; poseb. o zahvalnih daritvah: Tib., Suet. idr., Romae dierum XX supplicatio redditur C., lancibus reddimus exta V., super caespitem exta reddere T. preko ruše položivši žrtvovati = na ruši žrtvovati, reddite liba deae O. žrtvovati.

3. (dolg) vrniti (vračati), povrniti (povračati), poravna(va)ti, (po)plačati, dati, (obljubo) izpolniti (izpolnjevati), (kazen) (u)trpeti: non reddidit caprum, quem merui V. ni dal, lacrimas, quas debeo Ci., praemia debita V., pro vita vitam reddere C., reddi viro promissa iubebat V., sollemnia vota reddemus nymphis V., impietatis poenas reddat S., morbo naturae debitum reddere N. = umreti, mortem debitam pro patria Ci. smrt storiti, umreti, preminiti, pro aliquo O. ali lucem O., H. življenje (luč življenja) dati.

4. (na pravem mestu) da(ja)ti, odda(ja)ti, dostaviti (dostavljati), izročiti (izročati), vročiti (vročati), preda(ja)ti: litteras regi N., ensem ereptum Turno V., rationem alicuius rei Ci. račun (odgovor) dati o čem, sua nomina O. dati pravo ime, imenovati s pravim imenom; occ. dovoliti (dovoljevati), pripustiti (pripuščati), dopustiti (dopuščati): superstitio (obvezujoča prisega) reddita divis V., conubia L., responsa V.

5. iz raznih rekel (npr. audire et reddere (prim. I. 3) voces O. (= „vračati glasove“ =) oglasiti (oglašati) se v odgovor, odzvati (odzivati) se (prim.: mugire boves … reddidit una boum vocem vastoque sub antro mugiit V.) ali atque huic responsum paucis ita reddidit heros V. je dal odgovor, je odgovoril) se je razvil pomen odgovoriti (odgovarjati), odvrniti: (sc. Echo) reddit verba novissima O. se oglaša, ponavlja, odmeva, redde, quae restant Ci. povej, talia reddit O., V. odgovori, odvrne, nullam vocem ad minas reddere Cu., mutua dicta reddere O. pogovarjati se, verba tot reddere O. le toliko odvrniti. Ker pa je vsak pravni odlok odgovor na kako vprašanje, tudi occ. kot jur. t.t.
a) ius (alicui) reddere pravno odločiti (odločevati), (raz)soditi, presoditi (presojati) razsoditi (razsojati), deliti pravico: C., L., T., Suet.; pl. iura reddere L. suo regia iura Quiriti reddere (o Romulu) O., iura adversus paganos ali per pagos vicosque reddere T., leo inter feras iura reddebat Ph.
b) iudicium reddere sodno preiskavo dovoliti, pričeti, sprožiti, sodno preiskati (preiskovati, preiskavati): Corn., in aliquem C. zoper koga, iudicium redditur, an reus causa sit mortis Q., reddere iudicium maiestatis T. zaradi veleizdaje.

6. posnemati (posnemovati), obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati), upodobiti (upodabljati): Lucr., Lucan., Mart., Sil., Stat. idr., qui te nomine reddet Silvius Aeneas V. ki bo istega imena, paternam elegantiam reddere Q., (sc. matrem) reddere ac referre Plin. iun., veteres (sc. auctores) Plin. iun., psittacus verba bene reddit O., omnia pictor reddiderat Petr.; occ. (iz jezika v jezik) prestaviti (prestavljati), prevesti (prevajati), preložiti (prelagati), razkladati, (raz)tolmačiti, razložiti (razlagati): verbo verbum H., quae legeram Graece, Latine reddidi Ci., verba Latine reddere O.

Opomba: Tudi redo pisano: Luc.; star. fut.: reddibo Pl.

redovn|i (-a, -o) Ordens- (provincial der Ordensprovinzial, obleka die Ordenstracht, provinca die Ordensprovinz, družba/ skupnost die Ordensgemeinschaft, zaobljuba das Ordensgelübde, oblačilo das Ordenskleid, pravilo die Ordensregel)
redovno ime der Klostername

rejoice [ridžɔ́is] neprehodni glagol
(raz)veseliti se (at, in, over ob)
radovati se, dati izraza veselju
šaljivo uživati
prehodni glagol
razveseliti (srcé), napraviti veselje (s.o. komu)

I rejoice at his recovery veseli me, da je (on) ozdravel
to be rejoiced (at, by) razveseliti se (česa)
they were rejoiced to hear such good news razveselili so se, ko so slišali tako dobre novice
the news rejoiced me novica me je razveselila
to rejoice in s.th. naslajati se ob čem, s čim, uživati kaj
šaljivo he rejoices in the name Dick ime mu je Dick

religion [rəližjɔ̃] féminin vera, religija; verstvo; pobožnost

religion d'Etat državna vera
guerre féminin de religion verska vojna
nom masculin de religion redovniško ime
avoir de la religion biti veren, pobožen
éclairer la religion de quelqu'un poučiti koga
entrer, mettre en religion iti, vtakniti v samostan
se faire une religion, un point de religion dc quelque chose čutiti se absolutno obvezanega za kaj

Remmius 3 Rémij(ev), ime rimskega rodu: T. Njegov najznamenitejši predstavnik je bil slovničar Remmius Palaemon Remij Palemon (Palajmon): Suet. Adj. lex Remmia (de calumniatoribus), po neznanem Remiju imenovani zakon, po katerem se je kaznoval tožnik, ki svoje trditve ni mogel dokazati; v civilnih pravdah je bil kaznovan z globo, v kazenskih pravdah pa s tem, da so mu na čelo vžgali črko K (= Kalumniator): ita tamen quaestus te cupidum esse oportebat ut horum existimationem et legem Remmiam putares aliquid valere oportere Ci.

remove¹ [rimú:v]

1. prehodni glagol
odstraniti, odmakniti, potegniti nazaj (roko), stran dati, pospraviti, drugam dati, premestiti; oddaljiti, preseliti; dati odstaviti, zamenjati, odpustiti (iz službe); izgnati, deložirati
figurativno spraviti s sveta, ubiti

2. neprehodni glagol
preseliti se (to v)
oddaljiti se, oditi

to remove a boy from school vzeti dečka iz šole
to be removed from earth figurativno umreti
to remove the cloth odstraniti prt, pospraviti mizo
the doctor had him removed to the hospital zdravnik ga je dal prepeljati v bolnico
to remove the fractions of an equation odpraviti ulomke v enačbi
to remove furniture prepeljati, preseliti, premestiti pohištvo
to remove one's hat odkriti se
they have removed to the house next door preselili so se v sosedno hišo
to remove s.o.'s load odvzeti komu breme
to remove make-up odstraniti šminko
to remove mountains figurativno delati čudeže
to remove s.o.'s name from a list črtati, izbrisati ime kake osebe s seznama
to remove from office odpustiti iz službe
to remove s.o. by poison zastrupiti koga
to remove a stain odstraniti madež
to remove all traces odstraniti, zabrisati vse sledove
to remove s.o. out of the way figurativno spraviti koga s poti
to remove oneself oditi

Remulus -ī, m (demin. k Remus) Rémul

1. kralj v Albi: O. (pri L. imenovan Romulus Silvius Romul Silvij).

2. ime nekega junaka: V.

render¹ [réndə]

1. prehodni glagol
vrniti, povrniti, dati nazaj, nadoknaditi; izročiti, predati (komu kaj); odstopiti (to komu kaj)
polagati, položiti, dati račun (o čem)
figurativno dati komu zadoščenje; dati povod; plačati davek; nuditi, dati (pomoč); izkazati (čast); (pred predikativnim pridevnikom) napraviti, povzročiti, spremeniti, (umetniško) predstaviti, prikazati, prevesti (into v)
glasba izvesti, odigrati; izraziti, ponoviti
tehnično stopiti (salo); ometa(va)ti

2. neprehodni glagol
poplačati, dati plačilo

to render an account of dati račun (obračun) o
render to Caesar the things that are Caesar's dajte cesarju, kar je cesarjevega
to render (down) fat stopiti mast
to render different interpretations of a passage različno tolmačiti neko mesto
to render evil for evil vračati zlo za zlo
to render good for evil povrniti dobro za zlo
to render a judgment izreči sodbo
to render into French prevesti v francoščino
to render a name famous proslaviti (neko) ime
to render obedience ubogati, pokoriti se
to render a service napraviti (izkazati) uslugo
to render thanks zahvaliti se
to render tribute izkazati priznanje (za zasluge)
to render s.o. wiser napraviti koga pametnejšega, spametovati koga
age rendered him peevish starost ga je naredila sitnega, prepirljivega
the painter has not rendered the expression of the face slikar ni pogodil (zadel) izraza obraza
success rendered him impatient uspeh ga je napravil nestrpnega
to render up nazaj dati; opustiti

répondre* [repɔ̃drə] verbe transitif odgovoriti, odgovarjati, odvrniti; juridique izdati odlok, odločbo; verbe intransitif dati odgovor; ugovarjati; zagotavljati (que ... da ...); javiti se (à quelque chose na kaj); figuré upravičiti (zaupanje), izpolniti (upanje); vrniti, vračati (vljudnost, dobroto) ustrezati, biti simetričen, biti enakovreden (à quelque chose čemu); reagirati (à quelque chose na kaj); jamčiti, biti porok, biti odgovoren (de quelqu'un, quelque chose za koga, za kaj); prevzeti, nositi odgovornost (de za)

se répondre ustrezati si; sam si dati odgovor; medsebojno si odgovarjati; izmenoma peti; razumeti se
répondre à l'appel odzvati se pozivu
répondre à l'attente de quelqu'un izpolniti pričakovanje kake osebe
je réponds de cet employé jamčim za tega uslužbenca
j'en réponds jamčim za to, na to se lahko zanesete
répondre des dettes de sa femme obvezati se za plačilo dolgov svoje žene
je ne réponds de rien ne odgovarjam za nič, nič ne jamčim
répondre pour un débileur biti porok za dolžnika
répondre à une invitation odzvati se vabilu; sprejeti povabilo
ce n'est pas répondre, vous ne répondez point to ni noben odgovor (na moje vprašanje)
les marchandises ne répondent pas à l'échantillon blago ne ustreza vzorcu
répondre à ses parents (nazaj) odgovarjati staršem (o otroku)
répondre vertement à quelqu'un ostro komu odgovoriti
répondre par retour du courrier odgovoriti z obratno pošto
répondre à un salut odzdraviti
répondre à la force par la force, à la haine par l'amour na silo odgovoriti s silo, na sovraštvo z ljubeznijo
ces freins répondent bien te zavore dobro reagirajo, delujejo
ce chien répond au nom de Castor ta pes sliši na ime Kastor
la douleur lui répond à la tête, dans la main bolečino posredno čuti v glavi, v roki
(téléphonie, télégraphie, télévision) j'ai fait le numéro, ça ne répond pas klical sem številko, pa se nihče ne javi
bien répondu! (familier) dober odgovor!

Republika Madžarska stalna zveza
(nekdaj uradno ime za Madžarsko) ▸ Magyar Köztársaság

re-sonō -āre -āvī (-sonuī: Porph.) (re in sonāre)

I. intr.

1. razlegati se, odmevati: Pac. ap. Non., O., Iust., Cat. idr., resonant plangoribus aedes V., resonans theatrum Ci., suave locus voci resonat H. sladko (prijetno) odmeva, ubi non resonant imagines Varr. (o odmevu, (od)jeku); od tod metaf.: gloria virtuti resonat tamquam imago Ci. je tako rekoč odmev (odziv) kreposti.

2. oglasiti (oglašati) se, (za)zveneti, (za)doneti, zadone(va)ti: Pl., Lucr. fr. idr., aera resonant O., e sacra resonant examina quercu V., nervos resonare Ci., venenum e poculo eiecit, ut resonaret Ci., Albunea resonans H. žuboreča, ignis resonans caminis Sen. tr. prasketajoč. —

II. trans.

1.
a) z zunanjim obj. narediti (povzročiti, storiti), da kaj odmeva, da se kaj odziva, da(ja)ti čemu odmev (odziv), omogočiti (omogočati) čemu odmev, napolniti (napolnjevati) z glasovi, odmevati od česa, (za)doneti od česa: lucos assiduo cantu resonat (sc. Circe) V.
b) z notranjim obj.: litoraque alcyonem resonant (glas vodomcev), acalanthida dumi V., resonant mihi „Cynthia“ silvae Pr. odmevati od … , po gozdovih odmeva … , doces silvas resonare Amaryllida V. ime Amarilida, ora Hylan semper resonantia Val. Fl. venomer odmevajoče od imena Hila, po katerih vedno odmeva ime Hila, umbrae resonarent triste et acutum H. sence povzročajo odmev milega in ostrega (rezkega, vreščavega) glasu = govorijo z milim in ostrim (rezkim) vreščavim glasom; od tod pass. impers.: in fidibus testudine resonatur (sc. sonus) Ci. nastane odmev.

2. (poznolat.) reči, povedati, govoriti: vernacula principi resonantes Amm.

Opomba: Od star. soobl. re-sonō -ere so se ohranile obl. resonit: Pac., Acc., resonunt: Enn.

responder odgovoriti; ustrezati, ustreči, ugoditi (želji); ugovarjati; komu se hvaležnega izkazati; svojeglaven biti; uslišati (prošnjo); rodoviten biti

responder a nanašati se na
responder a las esperanzas izpolniti pričakovanja
responder al objeto nameravati
responder a tiros odgovoriti s streljanjem
responder con porok biti, jamčiti za
responder de odgovarjati za, odgovoren biti za; jamčiti za
responder de las consecuencias nositi posledice
responder por el nombre de... slišati na ime (npr. pes)
responder por jamčiti za
responder que sí potrditi

restiō -ōnis, m (restis)

1. (kot poklic) vrvar: M. Antonius libertinum ei proavum exprobrat, restionem e pago Thurino, avum argentarium Suet.; šaljivo o človeku, ki ga bičajo z vrvmi: illi erunt bucaedae multo potius quam ego sim restio Pl.; naslov nekega Laberijevega mima: Laberius poeta in mimo, quem scripsit Restionem Gell., item in Restione talabarriunculos dicit, quos vulgus „talabarriones“ Gell.

2. (kot rodovno ime) Vrvar: Val. Max., Macr.

resume [rizjú:m] prehodni glagol & neprehodni glagol
zopet dobiti (moč itd.), zopet zavzeti (mesto, položaj), zopet prevzeti; zopet začeti, se oprijeti, se lotiti (posla itd.); povzeti, nadaljevati; na kratko ponoviti (prikazati, razložiti), dati kratek, zgoščen pregled; rezimirati

to resume conversation povzeti razgovor
to resume a journey nadaljevati potovanje
to resume one's maiden name privzeti zopet svoje dekliško ime
to resume one's pipe zopet (začeti) kaditi pipo
he resumed painting začel je zopet slikati
let us resume where we left off nadaljujmo, kjer smo nehali
to be resumed se bo nadaljevalo, nadaljevanje sledi

révérer [revere] verbe transitif častiti; spoštovati; (religion)

révérer Dieu, les Saints častiti Boga, svetnike
un nom révéré de tous od vseh spoštovano ime
maître révéré globoko spoštovan učitelj

Rhadamās, acc. -antem, m Radamánt, izmišljeno ime: Pl.

Rhaebus -ī, m (gr. ῥαιβός) Rájb(us), Rájbos, ime konja: V.

Rhēnus -ī, m (prim. gr. Ῥῆνος; ime je prvotno kelt. Rēnos) Ren

1. znamenita reka v Germaniji: Ci., C., H., T., Col., Plin. idr., Rhenus bicornis V. = Ren in Vala; pesn. adj.: flumen Rhenum H. veletok Ren, renski veletok, renski valovi; pesn. meton. Porénci, Germáni, Germánija: Lucan., Stat. idr., de te, Rhene, triumphus O.; tako v pl.: ingentes locat Rhenos Pers. — Od tod adj. Rhēnānus 3 rénski: Mart., terrae Sid.

2. rečica v Italiji blizu Bolonje (zdaj Reno): Plin., Sil.

Rhēxēnōr -oris, m (Ῥηξήνωρ) Reksénor, samogovoreče ime junaka: O.

Rhodanus -ī, m (Ῥοδανός) Ródan, glavna reka jugovzhodne Galije (zdaj Rhone): C., L., O., H., Mel., Mart., Plin. idr.; meton. Poródanci, Gálci: Lucan. Od tod

1. Rhodanītis -idis, f k Ródanu sodeč, ródanski: urbes Sid. ob Rodanu ležeča.

2. Rhodanūsia -ae, f Rodanúzija, poznejše ime mesta Lugdunum v Galiji (zdaj Lyon): Sid.