Franja

Aufbrauchfrist, die, empfohlene Aufbrauchfrist porabiti do

aufdrehen odviti, odvijati, einen Hahn: odpreti, das Licht: priklopiti; mit dem Auto: pritiskati na plin; das Haar: naviti, navijati; das Radio: naviti, voll aufdrehen odpreti do konca, navijati; (guter Laune sein) biti/postati dobre volje

aufraffen dvigniti, pobrati; Kleider: spodrecati, nabrati, dvigniti; figurativ sich aufraffen zu povzpeti se do, zbrati sile za

auftreten^*

1. auf der Bühne, als Kläger, Redner, [selbstbewußt] selbstbewusst: nastopiti, nastopati

2. (vorkommen, aufkommen) nastajati, nastati, pojaviti se, pojavljati se; prihajati (... tritt auf prihaja do ...); Biologie (vertreten sein) biti zastopan, nahajati se, nastopati

3. mit dem Fuß: stopati, stopiti

Auge, das, (-s, -n) oko; Pflanzenkunde očesce, oko; beim Hammer: uho; auf Würfeln, Karten: pika, točka, vrednost v točkah, auf der Suppe (Fettauge) cinek; das Auge des Gesetzes oko postave; die Augen [offenhalten] offen halten paziti, gledati; die Augen zudrücken/zumachen mižati; die Augen anstrengen napenjati oči; ein Auge riskieren na hitro/skrivaj pogledati; ganz Auge sein biti pozoren, pozorno gledati; ein Auge haben auf paziti na, zanimati se za, vreči oko na; spodleteti; keine Augen haben für ne imeti občutka za; seinen Augen nicht trauen ne verjeti svojim očem; so weit das Auge reicht do koder sega oko; jemandem Augen machen spogledovati se z
an: an den Augen ablesen brati iz oči
aus: aus den Augen verlieren izgubiti iz oči; aus den Augen, aus dem Sinn izpred oči, iz misli
in: im Auge behalten opazovati; ins Auge fassen opazovati; načrtovati, razmišljati o; ins Auge springen pasti v oči, biti opazen; ins Auge gehen imeti nezaželene posledice; im Auge haben imeti pred očmi, predočiti si
mit: mit bloßem Auge s prostim očesom; mit offenen Augen z odprtimi očmi; mit den Augen verschlingen požirati z očmi; mit einem blauen Auge davonkommen poceni jo odnesti
unter: unter vier Augen med štirimi očmi; unter meinen Augen pred mojimi očmi; unter die Augen treten stopiti/priti pred oči
vor: vor/unter meinen Augen pred mojimi očmi; vor Augen haben imeti pred očmi, predočiti si; vor Augen halten/führen predočiti (si); mir wurde schwarz vor den Augen stemnilo se mi je pred očmi

aujourd'hui [ožurdɥi] adverbe danes; dandanes

d'aujourd'hui današnji
d'aujourd'hui en huit, en quinze danes teden, dva tedna
dès aujourd'hui že danes
à partir d'aujourd'hui od danes naprej
jusqu'(à) aujourd'hui do danes
(familier) au jour d'aujourd'hui danes, zdaj, dandanes
la France d'aujourd'hui današnja Francija
cela ne date pas d'aujourd'hui (figuré) to ni od danes
ce n'est pas d'aujourd'hui que je te connais ne poznam te šele od danes

Aurēliānus -ī, m Avrelijan, rim. priimek, npr.

1. L. Domitius Aurelianus Lucij Domicij Avrelijan, rim. ces. od l. 270 do 275 po Kr.: Aur., Eutr., Vop.; od tod adj. Aurēliānus 3 Avrelijanov: argentei Vop. pod ces. Avrelijanom kovani srebrniki; Aurēliānēnsis urbs (zdaj Orléans) Avrelijanovo mesto: Sid.

2. Caelius Aurelianus, gl. Caelius.

Aurēlius 3 (prim. aurōra) Avrelij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.

1. C. Aurelius Cotta Gaj Avrelij Kota, konz. l. 252 in 248, znameniti poveljnik na Siciliji v prvi punski vojni: Val. Max.

2. M. Aurelius Cotta Mark Avrelij Kota; opravljal je več oblastniških služb v času druge punske vojne in bil poslanec pri mak. kralju Filipu III.; umrl je l. 201: L.

3. C. Aurelius Cotta, konz. l. 200; vodil je rim. vojsko zoper gornjeitalske Galce, ki jih je Hamilkar naščuval k vojni zoper Rimljane; ni si priboril posebne slave, ker je sovražnike že pred njegovim prihodom porazil pretor Furij: L.

4. L. Aurelius Cotta Lucij Avrelij Kota, tr. pl. l. 154, konz. l. 144, znani lakomnež (in ves zadolžen), kateremu je bil hud nasprotnik Scipion Emilijan: Ci., Val. Max.

5. L. Aurelius Cotta, tr. pl. l. 95, govornik, ki ga je Ciceron grajal zaradi grobega jezika, ki se je nagibal k starinskosti Ci.

6. C. Aurelius Cotta, roj. okoli l. 124, prijatelj ljudskega tribuna Livija Druza, po čigar usmrtitvi l. 91 je odšel v pregnanstvo in se vrnil l. 82. Kot konz. l. 75 je predlagal, naj se odpravi Sulov zakon, ki je bivšim ljudskim tribunom prepovedoval prevzemati druga oblastništva. Umrl je nenadno l. 74 kot prokonz. v Galiji. Ciceron hvali njegovo zgovornost in ga navaja kot govornika v svojih knjigah De oratore, kot akademika pa v 3. knjigi De natura deorum: Ci.

7. prejšnjega brat M. Aurelius Cotta je l. 74 poveljeval pod Lukulom v vojni zoper Mitridata, a je bil na morju in na kopnem pri Halkedonu premagan. Potem ko se je vrnil v Rim, je tožil svojega kvestorja Opija zaradi podkupovanja, Ciceron pa ga je zagovarjal; pozneje je bil Avrelij sam obsojen zaradi izsiljevanja v Bitiniji: Val. Max.

8. obeh prejšnjih brat L. Aurelius Cotta; kot pretor l. 70 je sprožil zakon, da smejo poleg senatorjev tudi vitezi in tribuni aerarii biti sodniki v civilnih in zaglavnih pravdah; l. 66 je tožil za prihodnje leto izvoljena konzula de ambitu, zaradi česar sta bila odstavljena, sam pa je dosegel l. 65 konzulstvo, l. 64 pa cenzorstvo. Bil je Ciceronov prijatelj, pozneje Cezarjev privrženec; svoja zadnja leta je preživel v samoti: Ci., S., Suet.

9. M. Aurelius Scaurus Mark Avrelij Skaver, l. 105 premagan in ujet od Cimbrov v Galiji, potem usmrčen, ker je pred njihovim kraljem Bojorigom slavil nepremagljivost Rimljanov; Ciceron ga hvali kot govornika: Ci., Vell., T.

10. M. Aurelius Cotta Messalinus Mark Avrelij Kota Mesalin, sin slavnega govornika Mesale; Avrelijev rod ga je posinovil in sprejel v rod njegove matere; bil je Ovidijev prijatelj in Tiberijev privrženec ter je živel zelo razkošno in razuzdano, zaradi česar je obubožal: T.; enemu njegovih sinov je ces. Neron odmeril letni dohodek: T. — Kot adj.: via Aurelia Avrelijeva cesta, imenovana po graditelju (nekem sicer neznanem Avreliju) je držala od Janikulskih vrat (porta Ianiculensis) do Pize, pozneje do Arelate: Ci., lex Aurelia
a) iudicaria Avrelijev (pod 8. omenjenega pretorja L. Avrelija) zakon o sodstvu: Ci.
b) de ambitu (zakon neznanega predlagatelja): Ci. ep., Forum Aurelium Avrelijev trg, etrursko mestece ob Avrelijevi cesti nedaleč od starega tarkvinskega mesta (Tarquinii): Ci., Aurelium tribunal na rim. forumu: Ci.

Ausdruck, der, (-s, Ausdrücke) izraz, (Sprechweise) izražanje; Technik iztis, iztiskanje; Ausdruck finden/zum Ausdruck kommen priti do izraza, izražati se; Ausdruck geben/zum Ausdruck bringen izražati, izraziti

auslernen

1. izučiti se

2. nehati se učiti; man lernt nie aus do smrti se učimo

Ausprägung, die, kov; izraz (samo figurativ) (bis zur vollen Ausprägung do polnega izraza)

äußerst skrajni; Adverb skrajno; aufs äußerste skrajno, do kraja

Äußerste, das,

1. skrajni napor, skrajne sile; das Äußerste tun storiti vse, kar je mogoče, kar človek zmore; bis zum Äußersten do konca, do zadnje možnosti; zum Äußersten greifen poslužiti se skrajnih sredstev

2. (das Schlimmste) najhujše, das Äußerste verhindern preprečiti najhujše

3. das Äußerste wagen/es aufs Äußerste ankommen lassen staviti vse na kocko

autant [otɑ̃] adverbe (ravno) toliko, prav toliko, isto

deux fois autant dvakrat toliko
je travaille autant que je peux delam toliko, kot morem
d'autant za toliko
d'autant plus, moins toliko več(bolj), toliko manj
d'autant mieux toliko, tem bolje
je sais autant que vous toliko vem kot vi
autant dire prav tako bi se lahko reklo, lahko se torej reče, to se pravi
autant dire la vérité potem je vseeno, če povem resnico
autant que j'en puis juger kolikor morem presoditi
pour autant zato
autant que je sache kolikor vem
autant que possible kolikor mogoče
il est né autant de garçons que de filles rodilo se je prav toliko dečkov kot deklic
je n'ai pas autant de patience nimam prav toliko potrpljenja
ils sont autant que nous toliko jih je kot nas
c'est un homme mort ou autant vaut to je mrtev človek ali skoraj (mrtev)
autant il est charmant avec elle, autant il est désagréable avec nous kolikor je ljubezniv do nje, je neprijazen do nas
ces objets sont autant de merveilles ti predmeti so prava čuda
autant de têtes, autant d'avis (proverbe) kolikor glav, toliko mnenj
autant en emporte le vent (proverbe) to so prazne obljube, prazne besede

Autominute, die, (minuta vožnje z avtom) 20 Autominuten entfernt 20 minut vožnje do

autre [otr] adjectif drug; drugačen; drugi

d'un autre côté z druge strani
de l'autre côté na drugi strani, onkraj
autre part drugje
d'autre part z druge strani, od drugod
de part et d'autre z obeh strani
il n'y a d'autre remède que ... ni drugega sredstva, kot da ...
une autre fois, un autre jour drugikrat, enkrat drugič
d'autres fois druge krati, drugače, sicer
l'autre fois zadnjič, zadnjikrat
l'autre jour ondan, onkrat, pred kratkim, nedavno
en d'autres temps druge krati, sicer
de temps à autre od časa do časa, tu pa tam
tant d'autres toliko drugih
qui d'autre? kdo drugi (pa)? koga drugega (pa)?
quelqu'un d'autre nekdo drugi
tout autre vsak drugi
aucun autre, nul autre, personne (d') autre noben drug
nous autres, nous partons mi gremo
à d'autres! (familier) to pripoveduj(te) komu drugemu!
entre autres (choses) med drugim
l'un ... l'autre eden ... drugi
l'un et l'autre eden kot drugi, oba
c'est (tout) l'un ou (tout) l'autre ali eno ali drugo, srednjega ni
ni l'un ni l'autre ne eden ne drugi
l'un l'autre eden drugega, med seboj
l'un dans l'autre eno z drugim, v celem
d'un jour à l'autre iz enega dneva v drugega
aimez-vous les uns les autres ljubite se med seboj!
il y avait, entre autres, deux généraux, un député bili so tam, med drugimi, dva generala, en poslanec
c'est (tout) autre chose to je nekaj (čisto) drugega
parlons d'autre chose govorimo o čem drugem
parler de choses et d'autres govoriti o tem in onem
rien (d')autre nič drugega
marcher l'un après l'autre, l'un avec l'autre l'un à côté de l'autre iti eden za drugim, eden z drugim, vštric
il n'en fait jamais d'autres on često dela take (neumnosti), ne zna narediti drugače, ne more iz svoje kože
il en sait bien d'autres on zna še kaj drugega
j'en ai vu bien d'autres to še nič ni, sem še kaj drugega videl
en voici bien d'une autre tu boste šele pogledali, se začudili
vous en verrez bien d'autres še vse drugače stvari boste doživeli
il est devenu autre postal je drugačen
autre chose est promettre, autre chose est donner obljubiti in dati je dvoje
autres temps, autres mœurs drugi časi, drugi običaji (navade)

autumnus (ali star. auctumnus) 3 (ni sor. z augēre) jesenski: Plin., Gell., Aus., Cod. Th., frigus O. Od tod subst.

1. autumnum -ī, n (sc. tempus) jesenski čas, jesen: Varr. ap. Non.; v pl. autumna (sc. tempora): Cypr., Ter.

2. autumnus -ī, m jesen (obdobje od 21. IX. do 21. XII., po kmečkem koledarju pa obdobje od 8. ali 13. VIII. do 9. ali 14. XI.): Ca., Lucr. idr., illa, quae temporis quasi naturam notant, ut hiems, ver, aestas, autumnus Ci., pomifer H., gravis C., H. nezdrava, letifer Iuv., multos autumni pestilentia in Italia consumpsit C., autumni aestus, frigora V., autumno V., L. idr. jeseni, sub autumno O. pod jesen, autumno adulto ali vergente T. v pozni jeseni; v pl.: H., Mart., inaequales autumni O. jeseni s svojim spremenljivim vremenom; met.: septem egerat autumnos O. = sedem let; senes autumni Mart. = stari jesenski sadeži, zrela jesenina. — Pisava autumpnus: Suet. fr.

avanzare¹

A) v. intr. (pres. avanzo)

1. iti naprej, napredovati (tudi pren.):
avanzare a grande velocità napredovati z veliko hitrostjo
avanzare di grado pren. napredovati v položaju
avanzare negli anni biti v letih
avanzare negli studi biti daleč s študijem
il nemico avanzò sino al fiume sovražnik je napredoval do reke

2. pog. gledati, moleti:
la gonna avanza dal cappotto krilo gleda izpod plašča

B) v. tr.

1. prekositi, prekašati, preseči, biti pred (tudi pren.):
avanza tutti nella corsa v teku je pred vsemi
avanzare qcn. in autorità, in dottrina prekašati koga v avtoriteti, v znanju

2. povišati:
avanzare qcn. di grado povišati koga v položaju, postaviti ga na višji položaj

3. preložiti, prelagati; prestaviti; pomakniti, pomikati (naprej):
avanzare le trincee pomakniti naprej strelske jarke
avanzare un lavoro pren. napredovati z delom

4. predložiti, predlagati:
avanzare una richiesta izraziti zahtevo
avanzare delle scuse izgovarjati se, opravičevati se

C) ➞ avanzarsi v. rifl. (pres. mi avanzo) iti, stopiti naprej, bližati se:
s'avanzò di alcuni passi stopil je nekaj korakov naprej
la primavera s'avanza pomlad se bliža

avenue [ǽvinju:] samostalnik
dohod, privoz; drevored
ameriško široka cesta, avenija

an avenue to the fame pot do slave
to explore every avenue, to leave no avenue unexplored na vse kriplje se truditi

avere^*

A) v. tr. (pres. hō)

1. imeti (tudi pren.):
avere i capelli grigi imeti sive lase
avere molta esperienza imeti veliko izkušenj
avere moglie imeti ženo, biti oženjen
avere vent'anni imeti dvajset let
avere gente a pranzo imeti goste na kosilu
non ha neppure da vivere nima se s čim prehraniti, nima niti za hrano
ha un po' del matto malo je prismuknjen, videti je malo čez les
mio figlio ha molto del nonno moj sin je zelo podoben dedu
avere dalla sua qcn. imeti koga na svoji strani, imeti podporo, naklonjenost koga
avere qcs. per la testa nekaj nameravati; biti zaskrbljen
avere un diavolo per capello biti ves iz sebe od jeze
averne fin sopra i capelli biti koga, česa do grla sit
penso che ne avremo per un pezzo mislim, da se bo zadeva vlekla
averla vinta uspeti v čem

2. (v zvezi s samostalnikom)
avere coraggio biti pogumen
avere fortuna, sfortuna imeti srečo, smolo
avere luogo dogajati se, goditi se, biti:
il comizio avrà luogo alle undici zborovanje bo ob enajstih
avere male boleti:
ho male al piede boli me noga
avere parte in qcs. udeležiti se česa, biti zainteresiran za kaj
avere timore bati se
avere caro qcn. koga imeti rad
avere caro biti drago:
avrei caro che me lo dicesse subito rad bi, da mi to takoj pove
avere a mente spomniti se
aversela, aversela a male biti užaljen
avere a cuore qcs. prizadevati si za kaj, čemu posvečati veliko skrb
avere a vile prezirati
avere in animo nameravati
avere in odio sovražiti
avere in onore častiti, čislati

3. imeti, držati:
avere in tasca imeti v žepu
avere le mani in pasta biti vmešan
avere sullo stomaco qcn. imeti koga v želodcu
avere qcn. per saggio imeti koga za modrega
avere per certo qcs. misliti, da je kaj gotovo, res

4. nositi, oblačiti:
aveva un abito molto elegante bil je v zelo elegantni obleki

5. doseči, dosegati; prejeti; dobiti (v last):
avere una promozione napredovati (v službi)
avere un premio prejeti nagrado
hai avuto notizie dai tuoi? So se tvoji kaj javili?
avere una parte dell'eredità dobiti del dediščine
ha avuto sette anni di reclusione dobil je sedem let zapora

6. kupiti, prejeti, iztržiti:
ho avuto il libro per poche migliaia di lire knjigo sem dobil za nekaj tisočakov
non abbiamo ancora avuto gli arretrati nismo še prejeli zaostale plače

7. čutiti:
ne ebbi pietà zasmilila se mi je
ho piacere che tu sia venuto vesel sem, da si prišel
ha molta simpatia per te zelo si mu simpatičen, zelo ti je naklonjen
ho voglia di fare due passi rad bi se malo sprehodil
avere fede verjeti, zaupati
avere speranza upati
avere fame, sete biti lačen, žejen
avere sonno biti zaspan
avere bisogno (di) potrebovati
avere paura (di) bati se (česa)
avercela con qcn. koga ne prenašati, na koga se jeziti:
con chi ce l'ha? na koga se jezi?, kdo se mu je zameril?

8. (za bolečino, bolezen, slabo počutje)
ho un forte mal di testa močno me boli glava
avere la febbre, l'influenza imeti vročino, gripo
avere la luna biti slabe volje

9. (s predlogom da, a in nedoločnikom) morati:
ho da dirti qcs. nekaj ti moram povedati
ebbe a pentirsi di ciò che aveva detto žal mu je bilo za to, kar je rekel
ha da passar molto tempo ancora še veliko časa bo treba

10. (s predlogom a, a che in nedoločnikom)
temo che abbia a essere un insuccesso bojim se, da bo to polomija
ebbe ad ammalarsi per il dolore od hudega je zbolel
averci a che fare con qcn. imeti opraviti s kom:
se ti torce un solo capello avrà a che fare con me če ti skrivi samo las na glavi, bo imel opraviti z mano
non avere a che fare, a che vedere con qcs. ne biti v nobeni zvezi s čim, biti nekaj povsem drugega:
questo non ha a che fare, a che vedere con quanto mi avevi scritto to nima nič skupnega s tistim, o čemer si mi pisal

11. biti:
non vi ha motivo di sospettarlo knjižno ni razloga, da bi ga sumili
quando avremo gli esami? kdaj bodo izpiti?
PREGOVORI: chi più ha, più vuole preg. več ko imaš, več hočeš

B) m

1. imetje, premoženje (zlasti pl.):
perse al gioco tutti i suoi averi zaigral je vse svoje premoženje

2. ekon. kredit, v dobro:
il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro