Franja

obéden (-dna -o) adj. da pranzo:
obedna miza tavolo da pranzo
rel. obedna molitev benedicite

obédience [obedjɑ̃s] féminin, religion duhovniška pokorščina; dovoljenje redovniku, da premenja samostan

lettre féminin d'obédience spričevalo redovnika o usposobljenosti za poučevanje; figuré odvisnost

obédnica (-e) f (jedilnica) sala da pranzo; hist. cenacolo

obešenják (-a) m

1. persona da capestro

2. scampaforca, furfante

3. impiccato

4. (lahkomiseln človek, zlasti mlad) scavezzacollo

obìljēžje s (ijek.), obèlēžje s (ek.)
1. znamenje: jezik je vanjsko obilježje, spoljno obeležje narodnosti
2. oznaka, označba: bitna -a Andriceva književnog rada
3. značaj, karakter: tendencije nekih umjetnika su tek moralnog -a
4. etn. darilo, ki ga snubec da nevesti
5. spominek, predmet, ki nam rabi kot spomin na kaj, kot dokaz za kaj

obirálen (-lna -o) adj. per, da raccolta

obiskáti (-íščem) | obiskováti (-újem) perf., imperf.

1. far visita a; andare a trovare (uno):
obiskati bolnika, prijatelja far visita a un malato, andare a trovare un amico

2. visitare:
obiskati galerijo, razstavo visitare la galleria d'arte, la mostra

3. frequentare, andare da; seguire:
obiskati frizerja, odvetnika andare dal parrucchiere, dall'avvocato
obiskovati šolo frequentare la scuola
obiskovati tečaj računalništva seguire un corso d'informatica

4. pren.
na stara leta sta ga obiskala pomanjkanje in bolezen nella vecchiaia cadde in miseria e si ammalò

obíti¹ (-ídem) perf.

1. fare il giro (di), andare intorno (a), girare:
obiti gozd fare il giro del bosco
obiti Evropo girare l'Europa

2. (izogniti se) eludere, girare alla larga (di)

3. passare in rassegna, visitare:
obiti častno četo passare in rassegna il plotone d'onore
obiti razstavo visitare la mostra

4. essere colto, preso da:
obšel ga je hud dvom, strah fu preso da forti dubbi, dalla paura
obšla ga je bledica, kurja polt impallidì, rabbrividì
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
napredek je obšel naše podeželje il progresso si è dimenticato delle nostre campagne
pri podelitvi nagrad so ga obšli nell'assegnazione dei premi è stato ignorato
novica je hitro obšla svet la notizia si diffuse rapidamente
obiti neprijetna vprašanja glissare sulle domande imbarazzanti

objàšnjiv -a -o razložljiv, ki se da pojasniti: -a situacija; -ōst ž razložljivost

oblikoválski (-a -o) adj. di, da design; di, dei designer; dei modellatori:
teh. oblikovalsko stiskanje stampaggio

oblītterātor -ōris, m (oblītterāre) izbrisovalec iz spomina; kdor stori, da se (kaj) pozabi: Paul. Nol., commemorator, non obliterator vetustatum Tert.

ob-lītterō -āre -āvī -ātum (ob in līttera = kaj napisanega premazati, prečrtati, izbrisati) od tod metaf. iz spomina (iz)brisati, potisniti (potiskati) v pozabo, pahniti (pehati) v pozabo, povzročiti (povzročati), narediti (delati), (po)skrbeti da se kaj pozabi: nec (sc. mandata) ulla oblitteret aetas Cat., rem silentio oblitteravit Suet., (sc. consul) adversam pugnam prosperā oblitteravit L., publici beneficii mei memoriā privatam offensionem oblitterarunt Ci.; nav. pass. oblitterari v pozabo preiti (prehajati), pozabiti (pozabljati) se: Sen. tr., Q. idr., inimicitiae Pelopidum exstinctae iam atque oblitteratae Acc., res prope iam oblitterata L. pozabljena, nondum oblitteratā memoriā belli L. vojna še ni bila pozabljena, oblitterata aerarii nomina T. pozabljene terjatve državne zakladnice (pozabljeni dolgovi pri državni zakladnici).

oblóda (-e) f

1. agr. farina da foraggio

2. pren. (slaba pijača) intruglio

oblodíti (-im) perf. agr. aggiungere, mescolare farina da foraggio

oblúčac -čca m, òblučac -čca m locen nad otroško posteljico, zibelko, da ne pade otroku odeja na glavo

obrezoválen (-lna -o) adj. per tagliare; da taglio:
obrezovalna naprava rifilatrice
obrezovalni stroj tagliatrice; fot. taglierina

obrodíti -ím dov. a rodi; a da/aduce rod

obscūrō -āre -āvī -ātum (obscūrus)

1. temniti, potemniti, zatemniti (zatemnjevati), (po)mračiti, senčiti, zasenčiti (zasenčevati), obsenčiti (obsenčevati): tenebrae regiones obscurant Ci., luna opposita soli eius lumen obscurat Ci., aedes Icti., visus obscuratus Plin. potemnele oči; impers. obscurat (s)temni se, (z)mrači se: misit tenebras et obscuravit Vulg., ubicumque obscuraverit Vulg.; occ. pokri(va)ti, zakri(va)ti, zagrniti (zagrinjati), narediti (delati) nevidno, potaj(ev)ati, prikri(va)ti, skri(va)ti, tajiti, zatajiti (zatajevati), utajiti (utajevati): caput obscurante lucernā H., nulla nox coetus nefarios tenebris obscurare potest Ci., magnitudinem periculi Ci., quod non obscurari potest Ci.

2. metaf.
a) duševno (za)temniti, (z)mêsti: amorem tibi pectus obscurasse Pl.
b) glas (za)temniti = zamolklo izgovoriti (izgovarjati): vocem Q. ali litteram, litteras Ci., Q. (naspr. exprimere).
c) razumu zatemniti (zatemnjevati) = nerazločno (nejasno) narediti (delati) ali predavati kaj: aliquid ἀλληγορίαις dicendo o. Ci., stilum Suet., proscriptio obscurata Icti. javen razglas, ki je postal neberljiv.
d) glede na veljavo zatemniti (zatemnjevati), nazaj (v ozadje) potisniti (potiskati), spraviti (spravljati) v pozabo, izročiti (izročati) pozabi, (po)skrbeti, da se kaj pozabi; v pass. tudi = v pozabo priti, zapasti (zapadati) pozabi, ne vzeti (jemati) se v poštev: fortuna res cunctas et lubidine celebrat obscuratque S., tuas laudes nulla obscurabit oblivio Ci., eorum memoria obscurata est Ci., consuetudo, quam obscurari volunt Ci. ki ji odrekajo sleherno veljavo, obscurata vocabula H. ki niso več običajne ali splošno znane = zastarele.

obsédant, e [ɔpsedɑ̃, t] adjectif nadležen, vsiljiv, obsedajoč, utrujajoč, ki ne da miru, ki ne gre z uma

obsédati (-am) | obsésti (-sédem) imperf., perf.

1. sedere; tr. star. (oblegati) assediare, stringere d'assedio

2. essere in balia di, essere preso da:
obsedla ga je jeza è stato preso dalla rabbia