Franja

lascīviō -īre (lascīvus) objesten biti, prešeren biti, prevzet biti, prevze(ma)ti se, prevzetovati, (po)šaliti se, veselo poskakovati: Ap., licet enim lascivire, dum nihil metuas Ci., ait … lascivire magis plebem quam saevire L., angues lascivientium piscium modo exultasse L. poigravajočih se, exsilit agnus lascivitque fuga O. in objestno (veselo) odskaklja, luxu lascivire T., principio lascivire miles T., licentiam omnem passim lasciviendi permittebat (sc. Caesar militibus) Suet., adversus plebem nimio otio lascivientem auxilia … petivere Iust., lascivientium deliciae conviviorum Gell., lasciviens aetas Hier.; pesn.: dextera lascivit Sil., ventus lasciviens Ap., ferratus lascivit apex Cl.; occ. pohoten, hotljiv biti: pecudes exhilaratae lasciviunt in venerem Col.; metaf. o govoru: quaedam in oratione simili licentiā lasciviunt Q., dicendi genus, quod … puerilibus sententiolis lascivit Q., alius pingui et luculentā et florida oratione lascivit Macr.

lȁskati -ām
1. laskati se, dobrikati se: laskati komu; laskati znači gotovo toliko koliko lagati
2. biti všeč, pogodu, goditi: to mi laska

lateō -ēre -uī (—) (indoev. kor. *lā- (lāi-) skri(va)ti se, skrit biti; prim. skr. rā-trī noč, gr. λανϑάνω in λήϑω, dor. λάϑω, lat. lateō, gr. λήϑη pozaba, Λητώ, dor. Λατώ (in od tod lat. Lātōna) = noč (mati obeh glavnih nebesnih svetil, Apolona in Artemide, tj. sonca in lune), λάϑρα skrivaj)

1. skrit biti, skrivati se, na tihem osta(ja)ti, kje tičati: l. inter labra Pl., sub arcis, sub tectis Pl., in occulto Ci., quis locus tam fuit abditus, ut lateret? Ci. da bi bil neviden, qui in silvis abditi latebant C., telum, quod latebat, protulit N., latet arbore opaca aureus et foliis et lento vimine ramus V., latet anguis in herba V. (preg. o skriti nevarnosti), latet herbā coluber O., bene qui latuit, bene vixit O. kdor živi na skrivnem (skrivaj, tiho, brez (častne) službe), cetera opera velut sub ipsā (sc. mole) latentia tuebatur Cu., l. domi Q., non latet hostis Sil., latentem miles agnovit Suet.; latere s kakim pt. = skrivaj kaj delati: ne lateret adfectans Amm., ne lateant id tentantes Amm.; pesn.: latet sub classibus aequor V. je pokrito z ladjami, ga zaradi ladij ni mogoče videti; pren.: tute pone te latebis facile Pl. boš lahko sam sebi v napoto, sam sebi škodoval, virtutem latere in tenebris Ci., sub nomine pacis bellum latebat Ci., ibi scelus quoque latere inter illa tot flagitia putatote Ci., cur paupertas aliarum sub hac legis specie latet? L., morum vitia sub umbra eloquentiae latebant Iust., in obscuro l. (o resnici) Lact.; pozneje z acc. = skri(va)ti se pred kom: conscientiam, stationarios milites Amm.

2. occ. skri(va)ti se (da kdo ne pride pred sodišče): quis est, qui fraudationis causā latuisse dicat … Quinctium? Ci., cur enim lateas Tert.

3. zavarovan, zaklonjen, na varnem, spravljen, shranjen biti: latebat (sc. Atticus) apud P. Volumnium N., portu latent puppes H., portus latet H. je zavarovan pred vetrovi; pren.: omnes urbanae res … latent in tutela ac praesidio bellicae virtutis Ci., quod sub umbra Romanae amicitiae latebant L., sub illius umbra Philotas latebam Cu., plebes facili praesidio latet Ph.

4. metaf. skrit, neznan, tajen, spregledan, neopažen, prezrt biti ali osta(ja)ti; abs.: plurimarum rerum latet utilitas Ci., earum causarum aliae sunt perspicuae, aliae latent Ci., cum laterent hae partes (sc. Galliae) ut barbarae Amm.; z odvisnim vprašalnim stavkom: sed „temo“ unde et cur dicatur, latet Varr., neque, id qua ratione consecutus sit, latet H., quae tantum accenderit ignem, causa latet V., neque diu latuit aut quid non impetrando passuri fuissemus aut quid impetrando profecti essemus Vell.; z ACI: latet plerosque … superiorum trium siderum ignes esse, qui … Plin.; z acc. (pesn. in neklas. po gr. τοῦτό με λανϑάνει): semen duplex, unum, quod latet nostrum sensum, alterum, quod apertum (sc. est) Varr., nec latuere doli fratrem Iunonis V., res latuit patrem O., nil illum, toto quod fit in orbe latet O., nec latuere diu saevum spolia illa Syenen Val. Fl., sed res Annibalem non diu latuit Iust., non enim hominem doctissimum latuit Aug.; z dat.: quae (sc. vis et potestas) et oculis et auribus latere soleant Varr., ubi nobis haec auctoritas tam diu tanta latuit? Ci., at mihi semper tu … late Lucan., visu carenti magna pars veri latet Sen. tr., hostique propinquo Roma latet Sil. — Od tod adj. pt. pr. latēns -entis, skrit, prikrit, tajen, pritajen, skriven, neviden: res Ci., causas penitus temptare latentīs V., saxa (kleči) latentia V., mandata latentia nati O. tajno poročilo, periculum, nodi Cu., latens et operta calliditas Sen. ph., iunctura Plin., l. conscii Suet., postica, notitia Amm., iudicium nec obscurum nec latens Amm., latentior causa, origo Aug.; subst.: in latenti Icti. na skrivnem, skrivaj, skrivoma: Gell., Amm., Serv., V., Vulg., eventus obscurā causā et latenter efficitur Ci., quem poteras vel aperte tutus amare … latenter ama O.

latibulō -āre: Laevius et Varr. ap. Non. in latibulor -āri: Naev. et Acc. ap. Non. (latibulum) kot v kakem zakotju skrit biti: Non.

latrōcinor -āri -ātus sum (iz *latrōnicinor: latrō -ōnis)

1. kot (najemniški) vojak služiti, služiti vojaščino, vojak biti: ibit istac aliquo … latrocinatum (sup.) Pl., an quia latrocinamini, arbitramini quidvis licere facere vobis, verbero? Pl.

2. ropati, razbojnikovati, hajdukovati, tudi gusariti, neupravičeno se vojskovati: ille (sc. Catilina) autem … tamen latrocinantem se interfici mallet quam exulem vivere Ci., proinde quasi Appius ille Caecus viam muniverit, non quā populus uteretur, sed ubi inpune sui posteri latrocinarentur Ci., e barbaris quidem ipsis nulli erant antea maritumi praeter Etruscos et Poenos, alteri mercandi causā, latrocinandi alteri Ci. zaradi gusarstva; z dat.: l. navibus Romanorum Eutr. rimske ladje zaje(ma)ti, (za)pleniti; z acc.: piratae simul terras ac maria latrocinantes Sen. rh. ropajoči po kopnem in po morju; metaf.
a) (o ribah roparicah) loviti: pastinaca latrocinatur Plin.
b) (o zdravniku) raztelesiti (razteleševati): mortui praecordia et viscus in conspectum latrocinantis medici dari necesse est tale, quale … Cels. — Adv. pt. pr. latrōcinanter roparsko, razbojniško = kakor roparji (razbojniki): Aug.

laufen (lief, gelaufen) teči (auch für Flüssigkeiten); (zu Fuß gehen) hoditi, iti peš, pešačiti; Technik teči, (sich drehen) vrteti se; (in Gang sein) delovati, obratovati, teči; (undicht sein) teči, puščati; Astronomie Planeten: gibati se, laufen um krožiti okrog; Zeit: teči, bežati; Weg: teči, potekati; Boot, Schiff: pluti; Recht Vertrag: veljati; ein Artikel: dobro se prodajati; im Fernsehen, Theater: biti na programu; eine Angelegenheit: odvijati se; die Nase läuft iz nosa se cedi; an, gegen etwas laufen zadeti ob, naleteti na; sich müde laufen utruditi se (pri hoji); nach etwas laufen iskati; (kalt) über den Rücken laufen (mrzlo) iti/spreleteti po hrbtu; Gefahr laufen biti v nevarnosti (er läuft Gefahr je v nevarnosti) , groziti: grozi mu nevarnost; jemanden laufen lassen izpustiti, pustiti na svobodi; die Dinge laufen lassen pustiti, naj gredo stvari svojo pot; gelaufen sein biti končan/opravljen (die Sache ist gelaufen to je že končano, tu ni več kaj) ; ein Flüstern lief durch die Menge v množici je završalo; figurativ unter fener liefen pod razno zaupno

lead^*4 [li:d]

1. prehodni glagol
voditi, peljati, pripeljati (to)
odpeljati (away)
figurativno napeljati, napeljevati, nagniti koga (to k)
voditi dirigirati (orkester); preživljati (življenje); speljati (koga, vodo kam); začeti igro (kartanje)

2. neprehodni glagol
biti prvi, biti v vodstvu, na čelu; voditi, peljati (cesta, prehod itd); zadati prvi udarec (boks)

to lead the way pokazati pot, peljati, iti pred kom
this leads nowhere to nikamor ne vodi
this road will lead you to town ta cesta te bo pripeljala v mesto
all roads lead to Rome vse poti vodijo v Rim
to lead the dance začeti, otvoriti ples
to lead s.o. up the garden (path) povleči koga za nos
to lead s.o. by the nose imeti koga na vajetih, imeti popolno oblast nad kom; povleči koga za nos
to lead into temptation spravljati koga v skušnjavo
this led me to believe to me je nagnilo k temu, da sem verjel
to lead s.o. a (dog's) life greniti komu življenje
to lead a dog's life po pasje živeti
to lead s.o. a nice (ali fine, pretty, merry) life delati komu težave, pošiljati koga od Poncija do Pilata, imeti koga za norca
to lead a double life živeti dvojno življenje
to lead a miserable existence životariti
figurativno to lead with the chin izzivati usodo
to lead (a girl) to altar peljati (dekle) pred oltar, oženiti
šport to lead by points voditi po točkah
šport to lead with the left zadati prvi udarec z levico (boks)
ameriško to lead captive peljati v ujetništvo
škotsko, pravno to lead evidence pričati
parlament to lead the House voditi parlamentarne zadeve
figurativno the blind leading the blind slepec slepca vodi
led horse rezervni konj
led captain prisklednik
he is easier led than driven lažje ga je prepričati, kakor prisiliti

leak² [li:k] neprehodni glagol
curljati, kapljati, puščati, biti preluknjan; teči iz česa, uhajati (out)
teči v, predreti (in)

secret leaks out skrivnost predre v javnost

lean^*4 [li:n]

1. neprehodni glagol
nagniti se, nagibati se; opirati se, nasloniti se (on na)
figurativno zanašati se (on na)
figurativno nagibati se k čemu, dajati prednost čemu (to, towards)
biti prislonjen, sloneti (against)

2. prehodni glagol
nagniti, nasloniti (against ob, na)
opreti, podpreti (on, upon)

pogovorno to lean over backward(s) zelo se potruditi

lean back neprehodni glagol
biti naslonjen

ledèniti -īm
I. ledeniti kri v žilah, zadajati strah: zemljom ledeni tuđinski bajonet
II. ledeniti se biti hladen kot led: ljubim joj lice, a ona se ledeni

leerlaufen^*, leer laufen* izprazniti se; biti v prostem teku

leichtfallen^*, leicht fallen* biti lahek (za), ne delati težav (X fällt ihm leicht X mu ne dela težav)

leichtsinnigerweise iz lahkomiselnosti, zaradi lahkomislenosti; biti tako lahkomiseln, da ...

Leinenzwang, der, predpis, da morajo biti psi na vrvici

leisetreten^* biti tih; biti oprezen

leiten voditi, peljati, an einen Ort: speljati; Gruppen, Sitzungen, Unternehmen: voditi; Technik voditi; speljati, Druck, Wasser: prevajati; (leitfähig sein) biti prevoden (gut leiten biti dobro prevoden, schlecht leiten biti slabo prevoden); die Spannung auf etwas: dovesti/dovajati na; leiten durch speljati skozi; in die Wege leiten pripravljati, organizirati; sich von jemandem/etwas leiten lassen slediti komu/čemu, ravnati se po kom/čem

lēnōcinor -ārī -ātus sum (lēnō)

1. ukvarjati se z zvodništvom, biti zvodnik, „zvodnikovati“, od tod metaf.

1. (zvijačno in) nizkotno prilizovati se, laskati (se), ustreči (ustrezati) komu: tibi serviet (sc. Alienus), tibi lenocinabitur Ci., l. alicui captatione testamenti Plin., sibi Sen. ph.

2. poveč(ev)ati čemu draž(est) (mičnost, čar), olepš(ev)ati kaj, umetno pomagati čemu, podpreti (podpirati), pospešiti (pospeševati) kaj: lenocinatur gloriae meae Sen. rh., mancipiorum negotiatores formae puerorum virilitate excisa lenocinantur Q., ut libro isti novitas lenocinetur Plin. iun., Harii … insitae feritati arte ac tempore lenocinantur T.

lepéti -im
1. lijepiti se, lepiti se, hvatati se, biti prilijepljen: na čevlje lepi blato
2. nalaziti se: na njegovem imenu lepi madež

lés -a m
1. drvo: les gori, poka, trohni; sekati, impregnirati les; grčav les; bukov, hrastov, smrekov, borov, lipov, gabrov les; izvažati les; spravljati les iz gozda
dovoziti drvo iz šume; spuščati les po drči
puštati drvo plazajicom, točilom niz brdo; gradbeni les
građevno drvo; trdi, mehki les
tvrdo, meko drvo
2. šuma, lijes: iti po drva v les; travnike zarašča les
3. biti malo čez les biti ćaknut
4. jamski les rudničko drvo
5. gadov les bot. v. krhlika; kačji les bot. v. brogovita; pasji (volčji) les bot. v. puhastolistno kosteličevje; božji les bot.
zelenika, Ilex aquifolium; dišeči les
Calycanthus floridus