Franja

mísliti pensar; meditar; reflexionar; creer ; (filozofija) raciocinar, cogitar, especular ; (logično) razonar ; (domnevati) suponer, presumir ; (nameravati) proponerse

misliti si figurarse, imaginarse
pri sebi misliti pensar para sí
misliti na pensar en
mislim, da creo que sí
dati misliti dar que pensar
na to ni misliti en eso no hay que pensar
to si lahko mislim bien puedo imaginarlo
to sem si mislil! ¡ya lo había imaginado!, fam ¡ya lo decía yo!
kakor mislite como usted guste, como usted diga, como mejor le parezca a usted
niti ne mislim na to! ¡no pienso en (hacer) tal cosa!, fam ¡ni hablar!; A ¡qué esperanza!
mislite na to! ¡piénselo usted bien!
kaj vendar mislite? ¿qué se ha figurado (ali creído) usted?
to mislim napraviti pienso hacerlo
kakor jaz mislim en mi opinión, a mi parecer, según mi criterio, a mi modo de ver (ali entender)
slabo misliti o kom pensar mal de alg
kdo bi si bil to mislil! ¡quién lo hubiera creído (ali pensado)!
to je bilo mišljeno za tebe eso iba por ti
s tem je mišljen on se refiere a él, fam eso va por él
tako ni bilo mišljeno (nisem mislil) no quería decir eso, no lo decía con esa intención
še misliti ni! ¡ni por pienso!

miš ženski spol (-i …) živalstvo, zoologija die Maus (dimasta Brandmaus, gozdna Waldmaus, skalna Felsmaus, rumenogrla Gelbhalsmaus), družina: die Langschwanzmaus
belonoga miš Weißfußmaus
berberska/progasta miš Streifenmaus, Berbermaus
bodičasta miš Stachelmaus
brezova miš Birkenmaus
drevesna miš Baummaus
gola miš (golač) der Nacktmull
gozdna miš Waldmaus
hišna miš Hausmaus (belosiva Ährenmaus)
kunčja miš Kaninchenmaus
miš mošnjičarka Taschenmaus (bodičasta Stachel-Taschenmaus, afriška Backenmaus)
mozaičnorepa miš Mosaikschwanzmaus
oprijemalnorepa miš Greifschwanzmaus
plezalna miš Klettermaus
pritlikava miš Zwergmaus
progasta miš skočica: Streifen-Hüpfmaus
rdeča miš (gozdna krtica) Rötelmaus
travna miš Grasmaus
žitna miš Südliche Ährenmaus
ameriška žitna miš Erntemaus
slepa miš (slepo kuže) Blindmaus
zajčja miš (velika činčila) Hasenmaus
bela miš weiße Maus
loviti miši mačka: mausen, auf Mäusefang sein
lovljenje miši das Mausen
škoda zaradi miši der Mäusefraß
strup za miši das Mäusegift
figurativno moker kot miš [quitschnaß] quitschnass, [quietschnaß] quietschnass, [pitschnaß] pitschnass, [naß] nass wie eine gebadete Maus
ne tič ne miš weder Fisch noch Fleisch
reven kot cerkvena miš blutarm, arm wie eine Kirchenmaus
vidiš bele miši du siehst Gespenster
slepe miši die Blindekuh
igrati se slepe miši Blindekuh spielen
če mačke ni pri hiši, ples imajo miši wenn die Katze fort ist, tanzen die Mäuse
| ➞ → miš vrečarica, morska miš

míš zoologija mouse, pl mice

poljska míš field mouse
gorska míš (egiptovski skakač) jerboa
vodna míš shrew mouse
slepe míši (igra) blind man's buff
ne ptič ne míš neither fish, flesh nor fowl
moker sem kot míš (figurativno) I am soaking wet
bil je moker kot míš he was soaked to the skin
reven kot cerkvena míš as poor as a church mouse
igrati se slepe míši to play blind man's buff
loviti míši to catch mice, (maček) to mouse
prežati kot mačka na míš to watch like a cat watching a mouse
videti bele míši (imeti delirium tremens) (žargon) to see pink elephants
kadar mačke ni doma, míši plešejo when the cat's away the mice will play
tresla se gora, rodila se míš (figurativno) the mountain has laboured, the mountain has brought forth a mouse

míš ratón m

poljska miš ratón de campo
moker kot miš calado hasta los huesos
slepe miši (igra) juego m de la gallina ciega
ne biti ne tič ne miš (fig) no ser ni chicha ni limonada
loviti miši cazar ratones

mìš souris ženski spol

hišna miš souris commune (ali domestique)
poljska miš souris rousse (ali des champs)
moker kot miš (familiarno) trempé comme un canard (ali comme une soupe, jusqu'aux os)
reven kot cerkvena miš pauvre comme Job (comme un rat d'église)
iti se slepe miši jouer à colin-maillard
ni ne tič ne miš il n'est ni chair ni poisson
kadar mačke ni doma, miši plešejo quand le chat n'est pas là, les souris dansent; le chat parti, les souris dansent

mìš (míši) f zool. topo, topolino domestico; sorcio:
hišna miš topo delle case, domestico (Mus musculus)
poljska miš topo campagnolo (Apodemus sylvaticus)
miš cvili, gloda il topo squittisce, rosica
pasti, strup za miši trappole, veleno per topi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti tiho kot miš stare zitto come l'olio
gledati kakor miš iz moke guardare con occhi sonnacchiosi
biti moker kot miš essere bagnato fradicio
biti reven kot cerkvena miš essere povero in canna
ne biti ne tič ne miš non essere né carne né pesce
ne iti se slepe miši parlarsi chiaro
igre loviti slepe miši giocare a moscacieca
PREGOVORI:
kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è il gatto, i topi ballano
kar mačka rodi, miši lovi ciò che di gatta nasce convien che cacci i topi

míšji (-a -e) adj. di, da topo; dei topi; knjiž. murino:
pren. mišja luknja topaia
mežikal je s svojimi mišjimi očmi ammiccava coi suoi occhietti da topo
lase si je spletla v dva mišja repka si pettinò i capelli in due esili trecce
pren. ne odstopiti niti za mišjo dlako non cedere di un pollice
bot. mišji ječmen orzo murino (Hordeum murinum)
zool. mišji pes zorilla (Zorilla)
mišji strup topicida

míška petite souris, souriceau moški spol

biti tiho kot miš (v kotu) se tenir coin, familiarno ne (pas) piper mot, ne pas dire (un) mot; (deklica) fillette ženski spol, enfant ženski spol

mišljênje (-a) n

1. il pensare, pensiero:
didatkično, metafizično mišljenje pensiero didattico, metafisico
sposobnost mišljenja facoltà cogitativa

2. (mnenje) parere, avviso, opinione:
biti mišljenja essere del parere, dell'avviso

3. (miselnost) mentalità:
birokratsko mišljenje mentalità burocratica
ne imeti samostojnega mišljenja non essere capace di giudizio autonomo
svoboda mišljenja libertà di pensiero
psiht. disociirano mišljenje dissociazione mentale

mlád jeune

od mladih let, od mladega dès le jeune âge, dès l'enfance
mladi dan le jour naisant, le petit jour
mlada leta jeunesse ženski spol
mlado in staro jeunes et vieux, tout le monde
mlada luna nouvelle lune
mladi par jeunes (ali nouveaux) mariés
mladi grah petits pois
mlado vino vin jeune (ali nouveau)
mlada zelenjava légumes frais
moj mlajši brat mon frére cadet
eno leto je mlajši kot jaz il a un an de moins que moi, il est d'un an plus jeune que moi
izgleda mlajša, kot je elle paraît (ali fait) plus jeune qu'elle n'est, elle ne paraît (ali fait) pas son âge
najmlajši v družini le plus jeune de la famille, le benjamin

mladíti to restore to youth, to rejuvenate, to make young

mladíti se to make oneself young, to become young
to nas ne mladí! that makes us no younger!
njena nova pričeska jo mladi za 10 let her new hairdo has taken (ali knocked) 10 years off her age

mladost [ó] ženski spol (-i …) die Jugend; stanje: das Jungsein; obdobje: die Jugend, die Jugendzeit
prijatelj/prijateljica iz mladosti der Jugendfreund/ die Jugendfreundin
prijateljstvo iz mladosti die Jugendfreundschaft
svežina mladosti die Jugendfrische
v cvetu mladosti in der Jugendblüte
vrelec mladosti der Jungbrunnen
figurativno ne več v prvi mladosti über die beste Jugend hinaus

mladóst (-i) f gioventù, giovinezza:
mladost hitro mine la giovinezza se ne fugge
burna, vesela mladost giovinezza burrascosa, allegra
večna mladost eterna giovinezza
obujati spomine iz mladosti rinnovare i ricordi della gioventù
umreti v cvetu mladosti morire nel fiore degli anni, giovanissimi

mlájšati to make young (again); to rejuvenate, to restore to youth

mlájšati se to become young, to make oneself young
to te ne mlajša that makes you no younger

mlátiti battre en grange ; (tepsti) battre, frapper, donner des coups

mlatiti prazno slamo parler pour ne rien dire, familiarno faire du bla-bla-bla

mlek|o¹ [é] srednji spol (-a …) hranivo: die Milch, -milch (kamelje Kamelmilch, kravje Kuhmilch, kozje Ziegenmilch, kobilje Stutenmilch, oslovsko Eselsmilch, ovčje Schafmilch, sveže Frischmilch, neposneto Vollmilch, prednostno Vorzugsmilch, posneto Magermilch, homogenizirano H-Milch, kondenzirano Büchsenmilch, Dosenmilch, konzumno Trinkmilch, nekisano Süßmilch, kislo Dickmilch, Sauermilch, v prahu Trockenmilch, v steklenicah Flaschenmilch, sterilizirano Sterilmilch, surovo Rohmilch)
materino mleko Muttermilch, Frauenmilch
…mleka Milch-
(količina die Milchmenge, pregled/preiskava die Milchuntersuchung, prireja die Milchleistung, prodajalec der Milchverkäufer, segrevanje die Milcherhitzung, sprejem die Milchannahme, steklenica die Milchflasche, vrečka die Milchtüte, der Milchbeutel)
… za mleko Milch-
(kangla die Milchkanne, karton der Milchkarton, kozarec das Milchglas, lonec der Milchtopf, pasterizator der Milcherhitzer, steklenica die Milchflasche, vrček das Milchkännchen)
vsebujoč mleko milchhaltig
izločati mleko milchen, laktieren
izločanje mleka die Laktation
ki pospešuje izločanje mleka milchtreibend
ne dajati mleka krava: trockenstehen
figurativno (cedita se) mleko in med (es fließen) Milch und Honig
tehnika namakati v mleku ausfrischen

mléko milk; žargon cow-juice

osličje mléko ass's milk
cementno mléko cement wash
kislo mléko sour milk
kondenzirano mléko condensed milk
kokosovo mléko coconut milk
mandljevo mléko milk of almonds
mléko v prahu powdered milk, dried milk, evaporated milk
neposneto, polmastno mléko whole milk
pinjeno mléko buttermilk
posneto mléko skim (ali skimmed) milk
sesirjeno mléko curds pl, curdled milk
stepeno mléko buttermilk
sveže mléko fresh milk, new milk
mléko kanglica, vedro za mléko milk can, milk pail
lonec za mléko milk-pot
steklenica za mléko milk bottle
naša krava ne daje mléka our cow has come (ali has gone) dry
dajati mléko to give (ali to yield) milk
posneti mléko to skim the milk
mléko se skisa milk goes sour, milk curdles
mléko se mi upira, studi I loathe milk
méd in mléko (= izobilje) milk and honey
dežela, kjer se cedita méd in mléko a land flowing with milk and honey
mléko se ga še drži (figurativno) he's still wet behind the ears

mlín (-a) m

1. mulino:
mlin klopota il mulino cigola, scricchiola
pren. jezik ji teče kot mlin ha una lingua che spazzerebbe il forno
parni, ročni, vodni mlin mulino a vapore, a mano, ad acqua
valjčni mlin, mlin na veter mulino a martelli, a vento
plavajoči mlin mulino natante, galleggiante

2. macina, mola; molazza:
grozdni, sadni mlin macina per uva, per frutta
kavni mlin macinacaffè
agr. mlin za kosti tritaossa

3. igre mulinello; tria; zool. stomaco trituratore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. neprestano vrteti svoj mlin non far che parlare
pren. goniti, speljavati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
pren. boriti se z mlini na veter lottare coi mulini a vento
PREGOVORI:
mlin ne melje brez vode il mulino non macina senz'acqua

mnenj|e¹ [ê] srednji spol (-a …)

1. osebno: die Meinung; Ansichten množina
osebno mnenje Privatmeinung
vnaprejšnje (slabo) mnenje [vorgefaßte] vorgefasste/voreingenommene Meinung
sprememba mnenja die Meinungsänderung
mnenja se razhajajo die Meinungen sind geteilt, die Meinungen gehen auseinander
biti mnenja, da … der Meinung sein …
izražanje mnenja die Meinungsäußerung (svobodno freie)
jasno povedati svoje mnenje seinen Standpunkt klarmachen
figurativno povedati komu svoje mnenje (jemandem) gehörig die Meinung sagen, deutlich/gehörig Bescheid sagen
ne skrivati svojega mnenja aus seinem Herzen keine Mördergrube machen
spremeniti svoje mnenje sich anders überlegen
o tem so mnenja lahko različna darüber [läßt] lässt sich streiten, das ist eine Einstellungssache
imeti napačno mnenje o sich irren in
imeti slabo mnenje o gering denken von, schlecht/nicht gut zu sprechen sein auf, wenig/nichts von etwas halten
imeti dobro mnenje o viel halten von, eine gute Meinung haben von, große Stücke halten auf

2.
javno mnenje öffentliche Meinung
svetovno javno mnenje Weltmeinung
raziskovanje javnega mnenja die Meinungsforschung
raziskovalec javnega mnenja der Meinungsforscher

3. (strokovno stališče) die Meinung, -meinung (uveljavljeno Lehrmeinung)
drugačno mnenje abweichende Meinung
nasprotno mnenje Gegenmeinung, Gegenansicht
pravno mnenje Rechtsmeinung
šolsko mnenje Schulmeinung
teološko mnenje theologische Meinung
… mnenj Meinungs-
(boj der Meinungsstreit, izmenjava der Meinungsaustausch, razhajanje die Meinungsverschiedenheit)
biti istega mnenja z einer Meinung sein (mit), die Ansichten teilen (mit)
biti drugačnega mnenja eine andere Anschauung haben
biti nasprotnega mnenja gegenteiliger Meinung sein
sem enakega mnenja ganz meine Meinung
o tem se mnenja razhajajo das wird kontrovers diskutiert

4.
ločeno mnenje die Sondermeinung

5.
trdno mnenje (sodba) das Urteil (ustvariti si mnenje sich ein Urteil bilden)
brez lastnega mnenja urteilslos

6. (stališče) v kakem postopku: die Stellungnahme
prositi za mnenje um Stellungnahme bitten
pridobiti (uradno) mnenje eine Stellungnahme einholen
pravo pravica, povedati svoje mnenje das Recht auf Anhörung
| ➞ → javno mnenje

mnênje opinion; view; thinking; belief; mind; judgment, judgement; idea

po mojem (skromnem) mnênju in my (humble) opinion (ali judgment), to my mind, ZDA I reckon
javno mnênje public opinion
prevladujoče mnênje prevailing opinion
pristransko mnênje bias
strokovno mnênje expert opinion, finding
vnaprejšnje mnênje (predsodek) prejudice
različno mnênje dissenting opinion
izmenjava mnênj interchange of views, discussion
izražanje mnênja expression (ali statement) of opinion
raziskava javnega mnênja public opinion research, ZDA polls pl
razlika v mnênju difference of opinion, misunderstanding, disagreement, dissent
izraževanje javnega mnênja public opinion poll
sem mnênja, da... I am of the opinion that..., I take the view that...
nisem tega mnênja I disagree
sva različnega mnênja we differ in opinion
biti drugačnega mnênja to dissent
biti istega mnênja z... to agree with...
smo istega mnênja we are of one mind
imeti dobro (slabo) mnênje o... to think highly (badly ali ill) of someone
imeti visoko mnênje o kom to think highly of someone
imeti visoko mnênje o sebi to have a pretty good opinion of oneself, to be self-sufficient, to entertain a high opinion of oneself, to suffer from a swelled head, to think oneself no end of a fellow
odkrito sem mu povedal svoje mnênje I told him my mind
povedati svoje mnênje to speak one's mind
môči, sméti izraziti svoje mnênje o... to dare (ali to venture) to express one's view (ali opinion)
spremeniti mnênj, pridružiti se mnênju koga drugega to come round
mnênja se razhajajo opinions pl differ
postati drugačnega mnênja to change one's mind (ali opinion, views pl)
ne se strinjati z mnênjem kake osebe glede česa to disagree with someone about something
ustvariti si mnênje to form an opinion
ostaniva vsak pri svojem mnênju! let's agree to differ!
javno mnênje se nagiblje njemu v prid public opinion is rallying to his support