cangrejero moški spol lovec na rake
canicolare agg. ki se nanaša na pasje dneve; ekst. hudo vroč:
agosto canicolare hudo vroč avgust
cantarela ženski spol kvinta, najvišja struna na goslih; vrsta užitne gobe
canthēriātus 3 (canthērius) na brajde (= na kole s prečnicami) privezan: vites Col. brajde.
cantoris [kæntɔ́:ris] samostalnik
pevci na severni strani kora
canulant, e [kanülɑ̃, t] adjectif, familier dolgočasen, utrudljiv, ki gre na živce
canule [kanül] féminin, médecine cevka (za injekcije), votla igla; familier oseba, ki gre (komu) na živce; veha (pri sodu)
canuler [kanüle] verbe transitif, populaire dolgočasiti, na živce iti (quelqu'un komu), biti nadležen
capeggiare v. tr. (pres. capeggio) voditi, biti na čelu:
capeggiare la rivolta voditi vstajo
capitación ženski spol davek na glavo, glavarina
capitālis -e (caput)
1.
a) (o rečeh) pri čemer gre komu za glavo, zaglaven, smrten: Icti., periculum Pl. smrtna nevarnost, facinora Caecil. ap. Ci. dejanja, ki se kaznujejo s smrtjo, flagitia Ter., res capitalis Ca. fr., Ci., L., Q.; v pl.: S., Cu., rerum capitalium quaestiones Ci. pri katerih gre za življenje in smrt, c. crimen Ci., c. fraus Ci., noxa L., poena L., Suet., supplicium Cu., Suet., causae, iudicia Q., tres viri capitales Ci. ali triumviri capitales L. trije možje višji jetničarji (gl. triumvir). Od tod subst. capital, poklas. in redkeje tudi v popolni obl. capitāle -ālis, n smrtne kazni vreden zločin, zločin, ki se kaznuje s smrtjo, smrtni zločin: capital facere Pl. umor zagrešiti, capital admittere gladio Dig., capital est facinus, quod capitis poenā luitur P. F.; pogosto v zvezah: capital est, si (nisi)... Ci., Iust. ali z inf.: Luc. ap. Non., L., Cu. idr., tudi capitale est z inf.: Q., capitale fuisse, cum... T., capital exsistit z inf.: Val. Max., capital facere z inf.: Plin. šteti kaj za glavni zločin; v pl. capitālia -ium, n: Suet., capitalia audere L., vindicare Ci.
b) (o osebah) smrtnega zločina kriv: c. homo Ci., capitalis, qui id unum, quod omnium sceleratissimum fuerit, exceperit Ci., hoc erat etiam capitalior, quod idem pecunias... faenori dabat Ci. (namiguje na capita = glavnice).
2. pren. smrtno nevaren, smrten, smrtonosen, poguben: inimicus, hostis, odium, oratio Ci., capitalem et pestiferum reditum timere Ci., nulla capitalior pestis Ci.
3. glaven, poglaviten, izvrsten, odličen: Siculus ille capitalis (Philistus) Ci. ep. glavni pisec, capitale vocamus ingenium sollers O. — Adv. capitāliter
1. na življenje in smrt, smrtno: lacessere Plin. iun., odisse Amm., saevire Cass.
2. (v kazenskopravnem pomenu) tako, da gre za svobodo ali glavo: Cod. Th., c. animadvertere in militem Veg. vojaka s smrtjo kaznovati.
capitanare v. tr. (pres. capitano) voditi, biti na čelu, poveljevati:
capitanare l'insurrezione voditi vstajo
capitular kapitulirati, predati se; na odgovornost klicati (uradnika); pogodbeno določiti
capolista
A) m, f (m pl. capilista, f pl. capolista)
1. prvi, prva na volilni listi; šport prvi, vodilni
2. prvo mesto (na seznamu):
essere capolista biti prvi na seznamu
B) agg. šport prvi, vodilni:
squadra capolista vodilno moštvo
capomusica m (pl. capimusica) glasba dirigent godbe na pihala; kapelnik
capota ženski spol zložljiva streha na kočiji
captación ženski spol pridobitev z zvijačo ali s prilizovanjem; prežanje na dediščino; osleparjenje
captation [kaptasjɔ̃] féminin kaptacija, lovljenje; lov za dediščino, prežanje na dediščino
captation des eaux zajetje vode
captātor -ōris, m (captāre)
1. hlastač; tisti, ki hrepeni, koprni po čem, se poganja, stremljivec za čim: lucri Sen. ph., frumentarii pretii ali samo pretii Ambr. kdor žitu navije ceno, žitni oderuh, aurae popularis L. ki se žene za naklonjenostjo ljudstva.
2. occ.
a) lovec na dediščino: Petr., Iuv., captator... Nasica H.
b) zapeljivec, zvodnik: Prud.
captātōrius 3 (captātor)
1. nanašajoč se na lov na dediščino: institutio (heredis) c. Icti. postavitev koga za dediča s pogojem, da tudi on stori enako, tako tudi scripturae c. Icti.
2. zapeljiv: hoc vafrum et captatorium Aug.