Franja

frate m

1. relig. frater, samostanski brat, redovnik, menih:
frate minore manjši brat, minorit, frančiškan
frate converso, frate laico brat laik
farsi frate pomenišiti se, stopiti v samostanski red, postati redovnik

2. pren.
va' a farti frate! pojdi k vragu!
star coi frati e zappar l'orto tako plesati, kakor drugi godejo

freír* cvreti, peči, pražiti; mučiti

freír con (en) aceite v olju cvreti
vete a freír espárragos pojdi k vragu!
me trae frito con sus necedades ne morem prenašati njegovih neumnosti
¡estoy frito! pošteno sem nasedel!
freírse de calor kuhati se od vročine
freírsela a alg. komu jo zagosti
al freír será el reír, y al pagar será el llorar kdor se zadnji smeje, se najbolje smeje

friggere^*

A) v. tr. (pres. friggo) cvreti, pražiti:
friggere il pesce, le uova cvreti ribe, jajca
friggere con l'acqua pren. početi kaj nemogočega
mandare qcn. a farsi friggere poslati koga k vragu
andare a farsi friggere pren. iti k vragu
buone parole e friggi! to so samo lepe besede, prazne obljube!
friggersi col proprio lardo pren. samemu sebi škodovati

B) v. intr.

1. cvrčati

2. pren. gristi se, razjedati, prekipevati, peniti se:
friggere di rabbia gristi se, peniti se od jeze
frigge d'impazienza prekipeva od nestrpnosti

frittata f kulin. omleta:
voltar la frittata obrniti omleto; pren. menjati pogovor, vrniti se k prejšnji temi
fare, combinare la, una frittata pren. polomiti ga, zamešati kaj

frizêr (-ja) | -ka (-e) m, f barbiere (-a); parrucchiere (-a):
frizer za moške, ženske parrucchiere (per signori), per signora
iti k frizerju andare dal parrucchiere

frūx, frūgis, f, nom. sg. le redek (fruī; frūx torej pravzaprav = „porabna stvar“)

1. sad, poljski pridelek, poljščina; v pl.: Sen. ph., Q., Gell. idr. terrae fruges Ci., ad Athenienses Ceres dicitur fruges adtulisse Ci., ubertas frugum et fructuum Ci. poljskih pridelkov in drevesnih sadežev, vini et olei decumas et minutarum frugum Ci. zrnja, terra feta frugibus (žita) et vario leguminum genere (raznovrstnega sočivja) Ci. (prim.: frugum sunt duo genera, frumenta, ut triticum, hordeum, et legumina, ut faba, cicer Plin.), ager frugum fertilis S., fertilis frugum … tellus H., natura frugum Plin., frugum inopia Suet.; meton.: medicatis frugibus offa V. kepa iz čarodejnih zelišč, imponi (sibi) videt (taurus) fruges O. moka, daritvena moka. Redkeje v sg.: ut non omnem frugem … in omni agro reperire possis Ci., si … placaris … hornā fruge larīs H., sine fruge tellus O., mensae tostae frugis egentes O. brez kruha, spicea frux Aus.

2. (drevesni) sad, sadje, sad ali plod sploh: lentiscus ter fruges fundens Ci. poet., quercus et ilex fruge pecus (prasce) iuvat H., arbor curvetur frugibus Col. poet.

3. metaf.
a) sad, dozorelost, zrelost, korist, uspeh: quantae fruges industriae sunt futurae Ci., (carmina) expertia frugis H. brez nravne koristi, brez jedra, bonam frugem libertatis ferre L., ad frugem perducere Q., ingeniorum praecox genus non temere pervenit ad frugem Q. ne dozori, ne (ob)rodi sadu, inseris aures fruge Cleantheā Pers. s Kleantovim sadom = s Kleantovim naukom.
b) porabnost, sposobnost, koristnost, nravna sposobnost, poboljšanje, vrlost, vrlina: animum ad frugam applicare Pl., aliquem ad frugem compellere Pl. spametovati koga, aliquem ad frugem conrigere Pl. spreobrniti k dostojnemu življenju, multos audivi se ad bonam frugem recepisse Ci. da so se spreobrnili k poštenemu življenju, da so se spametovali, frugem tuam periclitabor Ap., multa alia ad bonam frugem ducentia Gell. mnoga druga napotila k pravi kreposti, veteres nequam dixere hominem nihili neque rei neque frugis bonae Gell., evadere ad bonam frugem Lact., deviare a fruge bona Amm. Od tod dat. finalis frugī ali bonae frūgī (frūgī bonae).

4.
a) (o osebah) sposoben, dober, prida, priden, pošten, vrl, redoljuben, pameten, zmeren: lena, quae frugi esse vult Pl., benignusne an bonae frugi sies Pl., bonus vir numquam est neque frugi bonae Pl., nec probus est nec frugi bonae Pl. niti pošten niti vrl, si frugi est Pl. če svoje delo dobro opravi, frugi es Ter., qui sit frugi Ci., permodestus ac bonae frugi Ci., frugi factus est ille Ci., sum bonus et frugi H. Ker lat. nima pt. pr. glag. esse, se ta dat. samostalniku neposredno prideva (kakor npr. v sl. „prida učenec“, „zanič pero“): homo frugi Ter., Q., Suet. idr. dober človek, pošten človek, poštenjak, dobra duša, poštena duša: Diodorus, homo fr. Ci., fr. servus Ci., amicus fr., fr. parens Amm., vir fr. Aus.; z gen.: multarum rerum frugi vir Fr. Frūgī Poštenjak, Vrli, priimek L. Kalpurnija Pizona (gl. Calpurnius).
b) (o stvareh) skromen, zmeren, skromno opremljen: victus Q., ientacula Mart., atrium, cena Plin. iun.

Opomba: Komp. frūgālior -ius, superl. frūgālissimus 3, adv. frūgāliter (od adj. frūgālis -e). — Nom. sg. frūx (star. = dat. frūgī): Aus., homofrux (= homo frugi) Enn.

fügen

1. zložiti, zlagati, sestaviti, sestavljati; fügen an, auf, in, zu dati k, na, v, k, dodati; sich fügen an, auf... ujemati se (z)

2. (bewirken) der Zufall fügte es slučaj je tako nanesel

3. sich fügen für Menschen: ukloniti se, podrediti se, podrejati se; ins Schicksal, ins Unvermeidliche: vdati se (v usodo)

fūnus -eris, n

1. pogreb, pokop, pohranitev trupla, mrtvaški sprevod, pogrebna svečanost (medtem ko so exsequia = sprevod sorodnikov, prijateljev in znancev, pompa pa = neživo spremstvo = podobe prednikov idr. sijaj): in funere C. Marii Ci. pri pogrebu, funus, quo amici conveniunt ad exsequias cohonestandas Ci., exsequias funeris prosequi Ci. udeležiti se pogreba ali pogrebnega sprevoda (iti za pogrebom), in funus venire Ci. ep. priti k pogrebu, prodire in funus Ter., Ci. = funus celebrare L. = funera comitāre (= comitari) O. iti za pogrebom, funere efferri Ci., Suet. svečano pokopan biti, amplo funere efferri N. lep (sijajen) pogreb imeti, sine ulla funeris pompa efferri N. brez pogrebne svečanosti, (gl. tudi effero, ferre), ut sine funere ambureretur Ci., funus indicere Ci. napovedati, f. ornare Ci., Suet., f. alicui facere Ci. ali instaurare V. prirediti, f. ducitur Ci., Suet. = f. procedit Ter. mrtvaški sprevod se začne premikati, toda: ducere funus H. (o podobah prednikov) iti (biti) na čelu mrtvaškega sprevoda, funus alicui ducere Ci. pogreb oskrbeti komu, iustis funeribus confectis C. dostojen pogreb, funus alicuius videre N. videti pogreb = doživeti smrt koga, corpora nullis de more feruntur funeribus O. brez navadnih pogrebnih običajev, portae non capiebant funera O. pogrebnih sprevodov, habebat funus et exsequias, quales meruit Val. Max., statim a funere Suet.; pesn. pl. o enem pogrebu: ille commenta funera narrat O., dicique beatus ante obitum nemo supremaque funera debet O. pred zadnjo (tj. pogrebno) častjo, taedae ad funera versae Sil.

2. meton.
a) (le pesn.) α) mrlič, truplo: omnia Deiphobo solvisti et funeris umbris V., et funus lacerum tellus habet V., mixta senum ac iuvenum densentur funera H., haccine parva meum funus harena teget? Pr.; pl. o enem truplu: haec mea funera Val. Fl. β) v pl. duše (sence) rajnih, mani: cum semel infernas intrarunt funera leges Pr.
b) smrt: corpus incestat funere classem V., funere felici spolior V., post multa tuorum funera V., vicinum, maturum f. H., sub ipsum f. H. prav pred smrtjo, finem morbi vident in funere O.; occ. α) umiranje, izumiranje, pomor: qui (deus) praesens funera gentis finiat Ausoniae O., funeribus fessi O. β) nasilna smrt, uboj, umor: in omni crudelitate sic exsultat, ut vix hominum acerbis funeribus satietur Ci., palam virorum funera locare Ci., qui … patrios foedasti funere voltūs V., exstinctum Nymphae crudeli funere Daphnim flebant V., quis illius noctis funera explicet? V., vel quae, Tiberine, videbis funera? V., videt indigna suorum funera V., quae funera Turnus ediderit V., quanta moves funera Dardanae genti H. prelivanje krvi.

3. metaf. pogin, poguba, nezgoda, nesreča, konec: f. rei publ. Ci., Marii virtus magnis populi funeribus subvenit Ci., funera pati V., sub lacrimosa Troiae funera H., dum … regina … funus imperio parabat H., dira pudoris funera Lucan.; meton. (o osebah) pogubitelj, ugonobitelj: duo rei publ. … paene funera Ci. (o Gabiniju in Pizonu).

furia -ae, f (furere)

1. (večinoma v pl.) besnost, blaznost, divjanje, ihta, togota: ob … furias Aiacis Oilei V. zaradi blaznosti (= blaznega dejanja), furiis accensus ac irā V., heu furiis incensa feror! V., ubi concepit furias evicta dolore V. je pobesnela, ergo omnis furiis surrexit Etruria iustis V. v pravični togoti, furiarum ac formidinis plena omnia ad hostes esse L.; o neosebnih subjektih: ventorum furiae V., Alcidae furiis exarserat atro felle dolor V., torrentum furiae Cl.; occ.
a) zaljubljena blaznost, pohotnost, (o živalih) pojanje, pojatev, pojatnost; pohlep, poželenje: muliebres furiae L. besna ženska strast, omne … genus … hominumque ferarumque et … pecudes … in furias ignemque ruunt V., nescia se furiis accubuisse novis Pr., furiis ardebant (equi) V., in furias agitantur equae O., quae passa est furias tauri Mart., cum primum mitigatā furiā laxaverunt oves animum Ap.; z objektnim gen.: furiae auri Sil.
b) navdušenost, navdahnenje, zamaknjenost: furiis agitata doloris, Bacche, tuas (furias) simulat O. tvojo bakhantsko navdušenost, tvoje bakhantsko divjanje, furiae honestae Stat. hvalna navdušenost, furiae Cassandrae V. prerokovanja, prerokbe.

2. pooseb. Furia, večinoma v pl. (ker so tri: Allecto, Megaera in Tisiphone) Furija, boginja maščevanja, boginja maščevalka. Rimske Furije (poosebljena slaba vest) so istovetne z grškimi Evmenidami (Eumenidēs, Εὐμενίδες), ki ženejo ubežnega hudodelca v besnost; rimski pesniki jih opisujejo kot ženske s plamenicami, s kačami v rokah in v laseh, z biči, spletenimi iz kač, opasane s kačami: eos (parricidas) agitent Furiae Ci., Furiarum maxima (= Megaera) V., scelerum Furiis agitatus Orestes V., agitantibus Furiis sororis ac viri (interfectorum) L., Furias fraternas concita L. razdraži Furije, da maščujejo bratov zločin; a Furije so tudi bitja, ki človekov že zlobni um ženejo k vedno hujšim pregreham: Furiae Catilinae Ci. zli duh Katilinov.

3. metaf. (o besnih, brezumnih ljudeh) furija, zli duh: illa furia ac pestis patriae Ci. ali illa furia muliebrium religionum Ci. ep. (o Klodiju), tantum maledicit utrique vocando hanc furiam (Furiam) H., hunc iuvenem (sc. Hannibalem) tamquam furiam facemque huius belli odi L.

galgo moški spol hrt (= perro galgo)

vender el galgo a alg koga oslepariti
¡échale un galgo! k vragu s tem! temu se ne da pomagati!

Gallus² -ī, m (Γάλλος) Gál (zdaj Kadshusu), reka v Bitiniji, ki se pri Nikomediji izliva v Sangarij: O., PLIN., AMM., CL. Zaradi Galove vode je človek baje pobesnel; zato so se Gallī -ōrum, m Gali imenovali svečeniki frigijske boginje Kibele; ti so v orgiastični besnosti skopili sami sebe: L., O., PH., LUCAN., MART., SUET., ARN.; v sg. Gallus -ī, m Gal: CORN., MART., SUET. ali (šalj.) Galla -ae, f (kot skopljenec brez moškosti) Gala: CAT. – Od tod adj. Gallicus 3 galski =

1. ki sodi k reki Galu, tj. frigijski, trojanski: miles PR.

2. nanašajoč se na Kibelinega svečenika (Gala): Gallica turma O. galski trop (metaf. o Izidinih svečenikih, ker je bilo Izidino bogoslužje podobno Kibelinemu).

geboren ➞ gebären; Adjektiv rojen, po rodu; eine geborene K.: z dekliškim priimkom K.

gegangen ➞ gehen; gegangen werden biti prisiljen k odhodu/odstopu/odpovedi

gehen (ging, gegangen)

1. iti, (öfter, lange) hoditi; odhajati; auf Reisen gehen iti na potovanje; auf Urlaub gehen iti na dopust; ins Kloster gehen iti v samostan; unter Menschen gehen iti med ljudi; von Hand zu Hand gehen iti iz rok v roke; zu weit gehen iti predaleč; seines Weges gehen iti svojo pot; (sterben) er ist von uns gegangen šel je od nas, zapustil nas je

2. in Kleidung: nositi (obleko, črnino itd.), hoditi v

3. See: valovati; Tür: odpreti/zapreti se; Maschinen: delovati; Teig: vzhajati; Verkehrsmittel: voziti, peljati; Straße: voditi, iti; priti: auf ein Kilo gehen 20 Stück na 1 kg pride 20 kosov

4. einfach/leicht/schwer: biti (enostaven, lahek, težak)

5. in die Brüche/in Stücke gehen razbiti se; in Erfüllung gehen izpolniti se; in Teile gehen deliti se; zu Ende gehen končati se, mit jemandem iti h koncu z

6. gehen lassen die Dinge: pustiti stvari, naj gredo svojo pot; einen gehen lassen prdniti; mit sich gehen lassen ukrasti

7. gegangen werden biti prisiljen k odhodu/odstopu gehen auf : es geht auf Mittag kmalu bo poldne, einen Menschen: leteti na, biti namenjen (komu), Tür, Fenster: gledati na; aus und ein gehen bei biti stalen gost; gehen bis an etwas segati do; in sich gehen iti vase; gehen mit : jemandem hoditi z, mit der Zeit: iti s časom; iti s časom naprej; gehen nach etwas ravnati se po; nach jemandem : wenn es nach mir ginge če bi bilo po mojem; gehen über die Kräfte/das Erträgliche: presegati, iti preko; vor sich gehen dogajati se, goditi se; es geht (als Antwort) gre!, (bei Fragen nach der Qualität) nekaj srednjega; so gut es geht kolikor/dokler se da, če le gre; es geht um alles gre za vse, vse je na kocki; Geh zum Teufel! Pojdi k hudiču! Hudič naj te pobere!

gehören

1. als Eigentum: biti last (X gehört mir X je moja last), pripadati (komu)

2. gehören zu spadati k, šteti k, soditi k

3. biti potreben, je treba; dazu gehört viel Mut za to je treba dosti poguma; es gehört schon etwas dazu to ne gre kar tako

4. sich gehören spodobiti se

gelōtophyllis -idis, acc. -ida, f (gr. *γελωτοφυλλίς) menda neke vrste zlatica; njen sok je baje človeka dražil k smehu: PLIN.

Gemüt, das, (-/e/s, -er) narava; čud, Philosophie duševnost, duša; srce; ein ängstliches Gemüt boječ človek, boječe narave; ein sonniges Gemüt naivnež; die Gemüter figurativ duhovi; jemandem auf das Gemüt schlagen potreti (koga), spraviti (koga) v slabo voljo; sich etwas zu Gemüte führen vzeti si k srcu, posvetiti se (čemu), (essen) privoščiti si

genū -ūs, n (prim. skr. jánu = gr. γόνυ = got. kniu, lat. geniculum)

1. koleno: PL., PLIN., Q. idr. tu meum generum a genibus reppulisti CI., obnixo genu (abl.) scuto (dat.) N. s kolenom, uprtim na ščit, dumque virent genua H. (v kolenih je namreč telesna in življenjska moč), genua amplexus genibusque volutans haerebat V., per aquam ferme genu (po drugih genus) tenus altam L., genuum orbis O. pogačica, genuum iunctura O. kolenska vez, pregib(ica), fine genus vestem succincta O. do kolena, genu submittere O., CU. spustiti se na kolena, genibus submissa LUCR. spustila se je na kolena, genu ponere O., CU., SEN. TR., koleno pripogniti, ad genua accidere ENN. AP. NON. accidere genibus alicuius L. = alicui ali alicuius ad genua procumbere PETR., EUTR. = provolvi genibus alicuius T. = genibus alicuius se advolvere L. ali advolvi PR., VELL. = advolvi genua alicuius T., AP. na kolena pasti pred kom, poklekniti pred kom (pred koga), aliquem ad genua admittere SUET. pripustiti k pokleku.

2. metaf. kolence na rastl.: genna ferulae PLIN.

Opomba: Nom. sg. m. genus: LUC. AP. NON.; acc. sg. n. genus: CI. (Arat.); acc. sg. n. genum FR.; gen. sg. genuis in dat. sg. genuī ali genū: M.; gen. pl. genuōrum: VITR.; dat. pl. genubus: SEN. TR.; za heksameter neuporabni pl. genua se uporablja V. dvozložno genva: Génva labánt (Aen. V, 432).

gesellen pridružiti (sich se) (zu komu); eins gesellt sich zum anderen eno pride k drugemu