Franja

Pleurōn -ōnis, f (Πλευρών) Plévron, mesto v Ajtoliji: O., Plin., Stat., Sil. — Od tod adj. Pleurōnius 3 plévronski, iz Plévrona: Acmon O.; subst. Pleurōnia -ae, f Plevrónija = plévronsko obmestje, plévronsko okrožje, področje Plévrona: Aus.

Plīnius 3 Plínij(ev), ime rim. rodu. Njegovi najbolj znani predstavniki so:

1. C. Plinius Secundus (imenovan tudi maior starejši) Gaj Plinij Sekund (starejši), naravoslovec, avtor ohranjenega enciklopedičnega dela z naslovom Naturalis historia „Naravoslovje“ v 37 knjigah; umrl je ob izbruhu ognjenika Vezuv l. 79 po Kr., star 56 let: Plin. iun.

2. njegov nečak (sin njegove sestre) in posinovljenec C. Plinius Secundus (imenovan tudi iunior mlajši) Gaj Plinij Sekund (mlajši), rojen l. 62 po Kr. v Novem Komu (Novum Comum), v času Trajana cesarski namestnik v Bitiniji, avtor hvalnice na čast Trajanu in zbirke pisem, umrl ok. l. 114 po Kr.

3. Plinius Valeriānus Plinij Valerijan, zdravnik in pisec del o medicini; živel je malo pred obdobjem cesarja Konstantina. — Adj. Plīniānus 3 Plínijev: principatus duracinis quae Pliniana Campania appellat, in Belgica vero Lusitanis, in ripis etiam Rheni Plin.

Plīsthenēs -is, m (Πλεισϑένης) Plêjsten

1. Pelopsov sin, brat Atreja in Tiesta, pravi oče Agamemnona in Menelaja, ki sta po svojem rejniku Atreju prevzela priimek oz. patron. Atrīdae (Atrida): Serv. Po drugi verziji je Plejsten Atrejev sin, Agamemnon in Menelaj pa Atrejeva vnuka: Hyg. — Od tod adj. Plīsthenicus 3 Plêjstenov, plêjstenski: torus O. Agamemnonova.

2. Tiestov sin: Sen. tr., Hyg.

Plūtō in Plūtōn -ōnis, m, acc. -ōna H. (Πλούτων) Plúton, bog in kralj podzemlja, soprog Prozerpine, Jupitrov in Neptunov brat: V., H. idr. — Adj. Plūtōnius 3 Plútonov = podzemeljski: domus H. = grob, coniux (= Proserpina) Prud.; subst. Plūtōnia -ōrum, n (sc. loca) Plútonsko (Plutónija), neki nezdrav kraj v Aziji, menda v Lidiji, kjer je bilo (kot omenja Strabon) Plutonovo svetišče: Ci.

Poeās -antis, m (Ποίας) Pojánt, Filoktetov oče: Hyg., Poeante satus O. Pojantov sin = Filoktet. —Od tod patron. Poeantiadēs -ae, m (Ποιαντιάδης) Pojantiád = Pojantov sin: O.; adj. Poeantius 3 (Ποιάντιος) Pojántov: heros, proles, tudi samo Poeantius O. = Filoktet.

Poenus 3 (prim. Phoenix) feničánski, feníški, púnski, kartažánski, kartáginski: Stat., navita H., leones V. afriški; komp.: est nullus me hodie Poenus Poenior Pl. nihče ni bolj vešč punščine, nihče ni večji strokovnjak za punščino; subst. Poenus -ī, m Púnec, Kartažàn, Kartažán, Kartáginec: Poenus plane est Pl. ves (skozi in skozi) je Punec; occ. = Hannibal: Ci., L.; kolekt.: Poenus advena L. punski prišleki (prišleci, priseljenci), Poenus uterque H. Punci tostran in onstran Herkulovih stebrov, hispan(ij)ski in afriški Punci; pl. Poenī -ōrum (Poenûm: Sil.), m Púnci, Kartažáni, Kartáginci, ki so izhajali iz Feničanov; bili so razvpiti kot verolomen narod: Poeni foedifragi Ci., primi Poenorum V. — Od tod adj.

1. Poenicus 3 (Ca., Varr., Sil.), mlajše Pūnicus 3 feničánski, feníški, púnski, kartažánski, kartáginski: bellum, litterae Ci., regna V., lingua Varr., Plin., fides S. punska zvestoba; iron. = nezvestoba; prim. Punica ars, fraus, perfidia, astus, versutiae L. Ker so Punci menda iznašli tudi škrlat, pomeni Pūnicus 3 pesn. meton. tudi škrlaten, bagren(ordeč), škrlatnordeč: sagum H., tunicae Val. Max., rostra columbarum Pr., mālum Varr. idr. granatno jabolko, granatnica = subst. Pūnicum -ī, n: O., Plin., grana Plin. pečke (peške) granatnega jabolka, arbos Col. poet. bot. granatovec (Punica granatum Linn.). — Adv. Pūnicē (Poenicē) (po) púnsko, kartažánsko, kartáginsko: Adibo [ad] hosce atque appellabo Punice Pl., si respondebunt, Punice pergam loqui Pl., quid ais tu? ecquid commeministi Punice? Pl., vin appellem hunc Punice? Pl., saluta hunc rusus Punice verbis meis Pl., video enim, qui de agri cultura scripserunt et Poenice et Graece et Latine, latius vagatos, quam oportuerit Varr., loquitur nunquam nisi Punice et si quid adhuc a matre graecissat Ap.

2. Pūniceus (Poeniceus) 3 in Pūnicius (Poenicius) 3
a) púnski, kartažánski, kartáginski: religio L., dux O.
b) meton. škrlaten, bagren(ordeč): taenia V., cruor O., panis purpureus (temnordeč), Poeniceus (svetlordeč) Pl., pomum O. granatno jabolko.

3. Pūnicānus 3 po púnski (kartažánski, kartáginski) šegi (po púnsko, kartažánsko, kartáginsko) narejen (izdelan): fenestra Varr., lectuli Ci.

Polemō (Polemōn) -ōnis, m (Πολέμων) Polémon

1. grški filozof v Atenah, Ksenokratov učenec, Zenonov in Arkezilajev učitelj (okrog l. 300 pr. Kr.): Ci., H., Val. Max. — Od tod adj. Polemōnēus 3 (Πολεμώνειος) Polémonov: si Polemoneus, peccat Stoicus rei falsae adsentiens Ci.

2. kralj v Pontu: Suet., Eutr. — Od tod adj. Polemōniacus 3 polémonski: Pontus Aur., Eutr., Vop. (del Ponta).

Pollentia (Polentia, Pollencia) -ae, f Poléntija, Poléncija, mesto

1. v Picenu, imenovano tudi Urbs Salvia (danes Urbisaglia) Ci.; njegovi preb. Pollentīnī -ōrum, m Polentín(c)i, Poléntijci, Poléncijci: Plin.

2. v Liguriji, sloveče po izdelovanju lončenega posodja in po črni volni ovc, ki so jih gojili v okolici (danes vas Pollenzo): Ci., Col., Plin., Sil. — Od tod adj. Pollentīnus 3 polentínski, poléntijski, poléncijski: plebs Suet., lanae Mart.

3. na večjem Balearskem otoku (Maiorca), danes Pollenza: Mel., Plin.

Polyclētus in (nav.) Polyclītus -ī, m (Πολύκλειτος) Poliklêjt, slaven grški kipar iz Sikiona, Periklov sodobnik: Ci., Mart., Plin., Prud., Sid.; pl. Polycliti Ci., T. umetniki kot Poliklejt. — Od tod adj. Polyclētēus 3 ali Polyclētīus 3 Poliklêjtov: pectus Corn., caelum Stat.

Polydamās -antis, acc. -anta, m (Πολυδάμας) Polidamánt

1. Trojanec, Hektorjev prijatelj, Pantojev sin: Pr., O., Pers.

2. neki atlet: Val. Max. — Od tod Polydamantēus 3 Polidamántov, polidamántski, polidamantéjski: arma Sil.

Opomba: Po dor. Πωλυδάμας merijo pesniki Pōlyd … ; nekateri starejši izdajatelji se po ohranjenih rokopisih in po jon. obl. Πουλυδάμας odločajo za Pulydamas.

Polydōrus -ī, m (Πολύδωρος) Polidór, Priamov sin, je bil izročen Polimnestorju, kralju Bistonov v Trakiji. Polimnestor ga je umoril zaradi obilice zlata, ki jo je Polidor prinesel s seboj: Ci., V., O. — Od tod adj. Polydōrēus 3 Polidórov, Polidórjev, polidoréjski: sanguis O.

Polyxena -ae, f (Πολυξένη) Polikséna, Priamova hči, Ahilova ljubica; Ahilov sin Pir jo je kot žrtev daroval na očetovem grobu: O., Hyg.; soobl. Polyxenē: Sen. tr. — Od tod adj. Polyxenius 3 Poliksénin, Polikséne (gen): caedes Cat.

Pōmētia -ae, f Pométija (Pomécija), prastaro mesto Volskov v Laciju: L.; popolni obl. Suessa Pōmētia, tudi samo Suessa (gl. Suessa). — Soobl. Pōmētiī -ōrum, m Pométij(c)i (Pomécij(c)i): V. — Od tod adj. Pōmētīnus 3 pométijski (pomécijski): populus Ca., manubiae L.

Pompēī (in Pompēiī) -iōrum, m (pl. od Pompēius = „naselbina rodu Pompejev“) Pompêji, mesto v južni Kampaniji 20 km jugovzhodno od Neaplja; l. 79 po Kr. ga je zasul Vezuv(ij) ob svojem izbruhu, danes je večji del mesta izkopan: L., Sen. ph. — Od tod adj. Pompēiānus 3 pompêjski: vinum Plin.; subst.

1. Pompēiānum -ī, n (sc. praedium) Pompeján(um) = Pompêjsko, Ciceronovo podeželsko posestvo blizu Pompejev: Ci.;

2. Pompēiānī -ōrum, m Pompejáni, Pompêjci, preb. Pompejev: Ci.

Pompēius 3 (osk. pompe = quinque, Pompēius torej = Quīnctius) Pompêj(ev), ime rimskega (prvotno oskijskega) plebejskega rodu. Njegovi najznamenitejši predstavniki so:

1. Q. Pompeius Kvint Pompej, ki se je kot konzul l. 141 in kot prokonzul l. 140 neuspešno vojskoval z Viriatom in Numancijani (Numantinci): Ci.

2. Q. Pompeius Rufus Kvint Pompej Ruf, tribunus plebis l. 100, konzul l. 88 s Sulo, vojskovodja v vojni z Mitridatom; na povelje Pompeja Strabona so ga usmrtili vojaki: Ci.

3. Q. Pompeius Bithynicus Kvint Pompej Bitinijski, Ciceronov prijatelj, je l. 75 uredil Bitinijo kot provinco; l. 48 je bil skupaj s svojim sorodnikom Pompejem Velikim usmrčen na egiptovski obali: Ci.

4. Cn. Pompeius Strabo Gnej Pompej Strabo(n), pretor l. 94, konzul l. 89, se je kot vojskovodja proslavil v vojni zoper zaveznike (Marsicum bellum): Ci., Vell., Fl.

5. Cn. Pompeius Magnus Gnej Pompej Veliki, sin Gneja Pompeja Strabona, rojen l. 106, premagalec pomorskih roparjev in kralja Mitridata, triumvir s Cezarjem in Krasom od l. 60; Cezar, s katerim se je Pompej sprl l. 49, ga je premagal l. 48 pri Farzalu, zato je zbežal v Egipt, kjer je bil na obali umorjen po ukazu tamkajšnjega kralja Ptolemaja XII.: Ci., C. idr.

6. njegova sinova Cn. in Sextus Pompeius Gnej in Sekst Pompej sta nadaljevala vojno proti Cezarju; prvi je bil l. 45 premagan pri Mundi in kmalu potem na begu umorjen, drugi pa se je s spremenljivo bojno srečo vojskoval na morju do l. 35, ko so ga usmrtili v Miletu: C., Auct. b. Hisp., Vell.

7. Pompeia Pompêja
a) soproga Publija Vatinija: Ci.
b) vnukinja Kvinta Pompeja Rufa, od l. 67 Cezarjeva tretja soproga; l. 61 se je zaradi njenega prešuštvovanja s Klodijem ločil od nje: Suet.
c) hči Pompeja Velikega, soproga Sule Favsta: Auct. b. Afr.

8. Pompeius Vārus Pompej Var, Horacijev tovariš v bitki pri Filipih: H.

9. Pompeius Grosphus Pompej Grosf, sicilski posestnik, Horacijev prijatelj: H. — Pl. Pompēī -iōrum, m možje, kakršen je bil Pompêj, možje kot Pompêj: T. — Adj.

1. Pompēius 3 Pompêjev: lex Ci., domus Ci., O., via Ci., porticus Pr., umbra O. Pompejeva stebrišča (na Marsovem polju).

2. Pompēiānus 3 Pompêjev: Plin., curia Suet., porticus Vitr., equitatus C., theatrum Mart. Pompejevo (od Pompeja zgrajeno) gledališče, Notus Mart. veter, ki je pihal v zastore Pompejevega gledišča; subst. Pompēiānus -ī, m Pompêjev pristaš, pompêjevec, pompejánec: C., T., Lucan., Sen. ph., Vell.

Pompilius 3 Pompílij(ev), ime rim. rodu. Najbolj znan je Numa Pompilius Numa Pompilij, drugi rimski kralj: L., H., O. idr. — Adj.

1. Pompilius 3 Pompílijev: sanguis H. Numovi potomci = gens Calpurnia, ki je izvirala iz Kalpa (Calpus), Numovega sina.

2. Pompiliānus 3 Pompílijev: tempus Amm. čas Nume Pompilija, curia Vop. Pompilijeva kurija, kurija, ki jo je zgradil Numa.

Pompōnius 3 Pompónij(ev), ime rim. rodu. Najbolj znani predstavniki

1. T. Pomponius Atticus Tit Pomponij Atik, prijatelj Cicerona in Kornelija Nepota: Ci., N.

2. L. Pomponius Lucij Pomponij, Katulov sodobnik, pisec atelan: Gell.

3. P. Pomponius Secundus Publij Pomponij Sekund, pisec žaloiger (tragedij) za časa Kaligule in Klavdija: Q. — Adj. Pompōniānus 3 Pompónijev: nomina Ci., pira Plin., versūs Gell. Pomponijevi verzi (gl. Pomponij 2.).

pontus -ī, m (tuj. gr. πόντος)

1. morje (glede na glob(oč)ino), odprto („debelo“) morje: H., O., Lucr., Sen. tr. idr., freta ponti V., tellus quoque et aequora ponti V.

2. morsko valovje, morski valovi: ecce, maris magnā claudit nos obice pontus V.; tudi morski val: ingens pontus in pupim ferit V. — Kot nom. propr. Pontus -ī, m (Πόντος εὔξεινος) Pónt(us) = Črno morje: O., Plin., Mel., in Ponti ore Ci., ad confinia Ponti Val. Fl.; meton.
a) Pónt(us) = pontsko (črnomorsko) primorje: Auct. b. Alx., nec quicquam ad nostras pervenit acerbius aures, ut sumus in Ponto, perveniatque precor O. (prim. njegovo delo Libri (Epistulae) ex Ponto), Medea ex eodem Ponto profugisse dicitur Ci.
b) pokrajina Pónt, dežela v Mali Aziji ob južni obali Črnega morja med Bitinijo in Armenijo, (Mitridatovo) póntsko kraljestvo, kraljestvo Pónt: Ci., V., Vell. — Od tod adj. Ponticus 3 (Ποντικός) póntski, póntiški: terra O., mare L., T. Pont = Črno morje, fauces freti Pontici Sen. tr. = Traški Bospor, nux Plin. pontski (turški) lešnik, mus Plin. velika podlasica, hermelin, serpens Iuv. zmaj, ki čuva zlato runo v Kolhidi, triumphus Vell. pontski triumf = triumf nad Mitridatom, medicamina regis vincti Iuv. strup premaganega kralja = Mitridatov strup, radix Cels. rapontika (Rhaponticum Linn.) — Gr. obl. Ponticos: Heraclides Ponticos, Heraclidem Ponticon Varr.

Poppaeus 3 Popêj(ev), ime rim. rodu; poseb. znana je Popaea Sabina Popeja Sabina, Neronova soproga: Suet. Adj. Poppaeānus 3 Popêjin(ski): pinguia Poppaeana Iuv.

Postumius 3 Postúmij(ev), ime rim. rodu. Njegovi najbolj znani predstavniki so bili:

1. P. Postumius Tubertus Publij Postumij Tubert, konzul, ki je l. 505 premagal Sabince: L., Plin.

2. A. Postumius Tubertus Avel Postumij Tubert, diktator, ki je dal l. 434 usmrtiti svojega sina, ker se ni držal njegovega ukaza: L., Val. Max.; v pesn. soobl. Postumus Póstum: O. Kot adj. = Postúmijev, postúmijski: via T., imperia Gell. Od tod adj. Postumiānus 3 Postúmijev, postúmijski, postumijánski: imperia L.

3. Sp. Postumius Albinus Spurij Postumij Albin, konzul, premagan pri Kavdiju l. 321: L.