Franja

Lycūrgus -ī, m (Λυκοῦργος) Likúrg

1. mitološki kralj traških Edoncev, Driantov sin, ki ga je Dioniz (Bakh) kaznoval z blaznostjo, ker je svojim podanikom prepovedal Dionizovo (Bakhovo) bogoslužje in dal zato tudi uničiti vse vinske trte: O., Pr., Hyg.

2. Feretov sin (Pherēs), nemejski kralj: Stat.

3. Alejev in Neajrin sin, Ankajev oče, kralj v Arkadiji: O. Od tod patron. Lycūrgīdēs (Lycoorgīdēs) -ae, m (*Λυκουργείδης, Λυκοοργείδης) Likurgíd = Likurgov sin Ankaj (Ancaeus): O.

4. špartanski zakonodajalec (okrog l. 880), Evnomov sin: Ci., L., Vell., Q., Iust.

5. atenski govornik in zakladnik, Demostenov sodobnik in prijatelj, pošten in značajen mož, znan po svoji strogosti, umrl okrog l. 325: Ci., Q.; apel. Lycurgus Likúrg = strog grajavec (šiba) izprijenih državljanov: Lycurgos invenisse se praedicabat et Cassios, columina iustitiae prisca Amm. Od tod Lycūrgēī -ōrum, m (Λυκούργειοι) likúrgovci, Likúrgovi pristaši, apel. = strogi grajavci (šibe) izprijenih državljanov: nosmet ipsi, qui Lycurgei a principio fuissemus, cotidie demitigamur Ci. ep. jaz sam, ki sem v začetku nastopil kot drugi Likurg.

6. špartanski kralj: Iust. (29, 1, 6).

macana ženski spol indijanski kij; ameriška španščina šala; ameriška španščina nadlegovanje; ameriška španščina laž, prevara, humbug

¡todo eso son macanas! vse to so prazne čenče!

Machāōn -onis, m (Μαχάων) Maháon, iz Hom. znan zdravnik, Eskulapov sin, gojenec Kentavra Hirona: V., O., Pr., Cels.; apel.: dimitte Machaonas omnes Mart. vse zdravnike. — Od tod adj. Machāonius 3 Maháonov, maháonski: O., Stat. Machāonicus 3 Maháonov, maháonski: Sid.

machen

1. narediti, delati; (tun) počenjati, početi; die Haare, die Küche: urediti, Räume: pospraviti; Angaben: dati, dajati (podatke); machen lassen pustiti delati/početi, Kleidung: dati delati/v delo; aufmerksam machen auf opozoriti (na); froh machen razveseliti; größer machen povečati; kleiner machen zmanjšati; kürzer machen skrajšati; lächerlich machen smešiti, osmešiti; länger machen podaljšati; müde machen utrujati, utruditi; traurig machen žalostiti, razžalostiti; unmöglich machen onemogočiti; weiter machen razširiti; den Anfang machen začeti, biti prvi; die Erfahrung machen izkusiti, pridobiti izkušnjo; Kummer machen žalostiti (koga), delati skrbi (komu); Mut machen hrabriti (koga)

2. Rechnung: znašati, znesti, biti (zwei und zwei macht vier dva in dva je štiri; das macht 4 Mark to znese 4 marke)

3. biti za, predstavljati, biti (eine traurige Figur machen biti žalostna pojava), den Hanswurst machen biti za bedaka; den Sprecher machen biti predstavnik; Vergnügen machen biti v veselje

4. einen Märtyrer, auf großzügig: delati se (mučenika, velikodušnega)

5. spravljati v; Angst machen jemandem spravljati v strah (koga); lachen/weinen machen spraviti v (smeh/jok); zbujati; Hoffnung machen jemandem zbujati upanje (komu/v kom)

6. einen Sieg, Gewinn, Punkte: doseči (zmago, dobiček, točke) machen in trgovati z, figurativ krošnjariti z; ins Bett/in die Hosen machen podelati se; machen zu narediti za; von sich reden machen zbujati pozornost; sich machen narediti se; dobro izgledati; (sich bessern) iti na bolje; sich machen irgendwohin spraviti se (kam); sich viel/wenig machen aus biti do (ich mache mir ... veliko mi je do/nič mi ni do) ; sich Gedanken machen biti zaskrbljen/vznemirjen; sich Mühe machen truditi se; sich Sorgen machen biti zaskrbljen, delati si skrbi; sich dünne machen popihati jo, pocvirnati jo; sich lächerlich machen osmešiti se; sich nützlich machen biti koristen, pomagati; sich unbeliebt machen biti zoprn, neprijeten; sich unmöglich machen onemogočiti se; sich [verhaßt] verhasst machen osovražiti se, postati osovražen; sich machen an etwas lotiti se česa; sich auf und davon machen pobrati šila in kopita; sich auf den Weg machen odpraviti se; sich aus dem Staube machen pocvirnati jo, izginiti; es sich bequem machen razkomoditi se; es sich leicht machen vzeti (vse) zelo zlahka; es wird sich machen bo že šlo; das [läßt] lässt sich machen to bo šlo; es ist nichts zu machen ni kaj, nič ne pomaga; das macht nichts nič ne de; was macht ...? kaj počne .../kako je kaj z ...?; mach, [daß] dass ... glej, da ...; mach's gut! srečno!

mâcher [mɑše] verbe transitif žvečiti, prežvekovati; populaire žreti; figuré podrobno razložiti

mâcher du tabac žvečiti tobak, čikati
mâcher la besogne à quelqu'un opraviti za koga skoraj vse delo
ne pas mâcher ses mots, ses paroles odkrito, brutalno, naravnost povedati svoje mnenje
mâcher à vide ničesar ne imeti za pod zob; figuré mlatiti prazno slamo
mâcher la leçon à quelqu'un podrobno predelati s kom lekcijo, da jo razume

Mädchen, das, (-s, -) dekle; kleines Mädchen deklica, dekletce, punčka; (Angestellte) služkinja; spätes Mädchen stara devica; gefallenes Mädchen padlo dekle; Mädchen für alles deklica za vse

máh² (udarec) stroke, blow, (gib, premik) motion, movement

na máh (takoj) žargon once, in a trice, at one swoop, at a sitting
vse na en máh all at once
na máh sem prebral knjigo I read the hook at a sitting
na máh popiti, izpiti to empty at one draught

maid [méid] samostalnik
deklica
poetično devica; služkinja

house-maid sobarica
kitchen-maid kuhinjska pomočnica
maid of all work služkinja za vse delo
old maid stara devica
the Maid devica orleanska
maid of honour dvorna dama, ameriško družica pri poroki

maintenir* [mɛ̃tnir] verbe transitif vzdrževati, ohraniti (v istem stanju); (trdno) držati; podpirati; vztrajati pri; vztrajno trditi; verbe intransitif vzdržati

se maintenir vzdrževati se, ostati, ohraniti se (v istem stanju)
maintenir en bon état vzdrževati v dobrem stanju
se maintenir dans un bon état d'entraînement (sport) držati se v dobri formi
maintenir en réserve držati, hraniti v rezervi
maintenir sa santé, se maintenir en bonne santé ostati pri dobrem zdravju
maintenir la paix, l'ordre ohraniti mir, red
(populaire) alors, ça va? ça se maintient? no, ali gre? vse po starem?

make^*2 [méik]

1. prehodni glagol
delati, napraviti; izdelati, izdelovati (from, of, out, of iz)
predelati, predelovati, tvoriti, oblikovati (to, into v)
pripraviti (kavo, čaj); uvesti (pravila, zakone), sestaviti, spisati (pesem); zbrati (glasove); ustvariti
figurativno napraviti kaj iz koga (to make a doctor of s.o.)
povzročiti, prinašati (zadovoljstvo); pokazati se, postaviti, biti (she makes him a good wife)
znesti, znašati; imenovati za (he was made a general)
(z nedoločnikom brez "to" v aktivu, s "to" v pasivu) pripraviti koga do česa (they made him talk, he was made to talk)
meniti, misliti, predstavljati si (what do you make of it)
pogovorno imeti koga za kaj (I make him an honest man)
zaslužiti, ustvariti dobiček; doseči (hitrost), premeriti (pot)
sleng zapeljati, posiliti; prispeti (ladja v pristanišče), doseči
navtika zagledati (kopno)
britanska angleščina jesti; imeti (govor); mešati karte
elektrika spojiti
ameriško, sleng identificirati koga

2. neprehodni glagol
nameniti se, poskusiti, napotiti se, peljati (pot) razprostirati se, teči (reka) (to)
nastopiti (plima), naraščati (voda)
figurativno povzročiti, pripeljati do

to make advances truditi se koga pridobiti
to make no account of ne ozirati se na kaj
to make allowance for upoštevati, biti uvideven
to make amends for odškodovati, oddolžiti se za kaj
to make angry zjeziti
to make an appointment dogovoriti se za sestanek
to make as if (ali as though) pretvarjati se, hliniti
as you make your bed so you must lie upon it kakor boš postlal, tako bož ležal
to make a bag imeti dober lov
to make the bed postlati
to make believe pretvarjati se, hliniti
to make a bid for truditi se za, potegovati se za kaj
to make bold drzniti si, upati si
to make no bones about povedati odkrito brez strahu, požvižgati se na kaj
to make one's bread vzdrževati se sam
sleng to make book ilegalno sklepati stave na konjskih dirkah
this book makes good reading ta knjiga se dobro bere
to make or break s.o. pripeljati koga do uspeha ali poloma
to make a clean breast of priznati, olajšati si srce
to make bricks without straw delati nekaj neizvedljivega
to make the best of izkoristiti kar najbolje, napraviti kar se le da, sprijazniti se s čim
to make cards mešati karte
to make certain prepričati se
to make clear objasniti, razložiti
to make the door upon s.o. zapreti komu vrata
to make a difference to biti važno, spremeniti stvar
to make s.th. do; ali to make do with a.th. zadovoljiti se s čim
to make no doubt ne dvomiti
to make both ends meet shajati s svojimi sredstvi, prilagoditi izdatke dohodkom
to make eyes at spogledovati se, zaljubljeno koga gledati
to make an effort potruditi se
to make excuses opravičevati se, izgovarjati se, izvijati se
to make an example of eksemplarično kaznovati
to make an exhibition of o.s. spozabiti se
to make faces at pačiti se komu
to make a face nakremžiti se
to make a figure zgledati smešen
to make a fire zakuriti
you are made for this job si kot ustvarjen za to delo
to make one's fortune obogateti
to make a fool of o.s. biti za norca
to make a fool of s.o. imeti koga za norca
to make free with brez zadrege uporabljati, razpolagati s čim
to make friends with sprijateljiti se s kom
to make fun (ali game) of zasmehovati koga, zafrkavati
to make a go of uspeti v čem
to make good uspeti
to make s.th. good povrniti, kriti, nadoknaditi
to make a hash of pokvariti, zavozlati (zgodbo)
to make a habit of it priti v navado
to make haste pohiteti
to make hay pospraviti seno
to make hay of napraviti zmešnjavo
to make hay while the sun shines kovati železo dokler je vroče
to make head(way) napredovati
to make headway against premagati (težave)
not to make head or tail of ne razumeti
ameriško to make a hit postati popularen
to make o.s. at home biti kakor doma
ameriško to make it uspeti
navtika to make it so izvršiti nalog
to make it hot for s.o. naščuvati javnost proti komu, preganjati koga
to make things šaljivo gladko izpeljati (da teče kot po maslu)
ameriško to make a killing nenadoma zaslužiti ali priti do denarja
to make known sporočiti, objaviti
to make land zagledati kopno, pripluti v pristanišče
to make light (ali little) of podcenjevati, nalahko jemati
sleng to make like posnemati
to make a living preživljati se
to make one's own life živeti svoje življenje, hoditi svojo pot
to make love to ljubimkati, spolno občevati s kom
to make one's mark napraviti karijero, izkazati se
to make one's mark on vtisniti svoj pečat
to make or mar pripeljati do uspeha ali poloma
to make a match dobro se omožiti (oženiti)
to make a good meal dobro jesti
to make merry hrupno proslavljati, bučno se veseliti
to make minoemeat of izpodbiti, popolnoma premagati
to make a monkey out of osmešiti koga
to make money dobro zaslužiti, obogateti
to make the most of čim bolj izrabiti
to make a mountain out of a molehill napraviti iz muhe slona
to make mouths at pačiti se komu
to make s.o.'s mouth water vzbuditi zavist ali željo
to make move lotiti se česa, odpraviti se, kreniti
to make much of ceniti, pripisovati važnost čemu, imeti od česa veliko koristi
to make a name for o.s. napraviti si ime
to make a night of it prekrokati vso noč
to make a noise in the world postati slaven, zasloveti
to make nothing of ne razumeti, biti zmeden
to make of tolmačiti, razlagati si
to make one of priključiti se
to make the pace voditi, diktirati tempo
to make passes at objemati, ljubkovati, dvoriti
to make peace skleniti mir
to make one's pile obogateti, spraviti denar na kup
to make a play for poskužati pridobiti
to make a plunge lotiti se brez pomisleka, visoko staviti
navtika to make port pripluti v pristanišče
to make a point of vztrajati pri čem, predvsem se potruditi
to make a price nastaviti ceno
to make a practice of imeti navado, navaditi se
to make a racket biti zelo hrupen, razgrajati
to make ready pripraviti
to make the rounds obhoditi (stražar)
to make sail odpluti, odjadrati
to make o.s. scarce izginiti
to make a scene napraviti komu neprijetno sceno
to make no secret of ne prikrivati, odkrito pokazati ali povedati
to make shift with pomagati si, nekako urediti
to make s.o. sit up koga zelo presenetiti
to make a good (poor) showing dobro (slabo) se izkazati
to make it snappy podvizati se
to make s.o. sore razjeziti koga
to make a splash napraviti senzacijo
to make a speech imeti govor
to make great strides hitro napredovati
to make a stab at poskusiti kaj narediti
navtika to make sternway ritensko pluti, zaostajati, nazadovati
to make a stand zaustaviti se, postaviti se v bran (vojska)
to make sure prepričati se
to make a clean sweep of dobro pomesti, vse odstraniti
to make tick pripraviti do dela
to make good time hitro napredovati
this makes the 10th time to je že desetič
to make a good thing of obrniti v svojo korist
to make a touch sposoditi si, poskušati si sposoditi
to make hacks for odpraviti se kam, napotiti se
ameriško to make the team biti sprejet v moštvo
to make a train ujeti vlak
to make a trial of poskusiti, preizkusiti kaj
to make o.s. understood jasno se izraziti
to make use of uporabiti kaj
to make way utreti si pot, napredovati
to make one's way in the world uspeti v življenju
to make one's way out oditi
to make way for umakniti se komu
to make s.o. out of his wits spraviti koga ob pamet
to make war upon vojskovati se s kom
navtika to make heavy weather prebijati se po razburkanem morju
to make short work of hitro kaj končati
to make water scati

mal², pluriel maux [mal, mo] masculin zlo; škoda; trpljenje, bol, bolečina; bolezen; trud, muka, nadloga

mal des aviateurs, de mer letalska, morska bolezen
mal caduc, haut mal božjast
mal de cœur (populaire), médecine slabost
mal de dents, de gorge, de tête, de ventre zobobol, boleče grlo, glavobol, bolečine v trebuhu
mal d'enfant porodne bolečine
mal de(s) montagne(s) gorska, višinska bolezen
mal du pays domotožje
il n'y a pas de mal (to) nič ne dé
il n'y a que demi-mal to ni tako hudó
quel mal y a-t-il à ..., où est le mal si ... kaj za to, kaj je pri tem, če ...
cela ne ferait pas de mal to ne bi škodilo
avoir mal aux cheveux (populaire) imeti »mačka«
avoir mal aux dents, à la tête imeti zobobol, glavobol
j'ai du mal à le faire težkó mi je to napraviti, stane me truda, da to naredim
choisir le moindre de deux maux izbrati manjše zlo
dire du mal de quelqu'un obrekovati koga
se donner du mal, un mal de chien garati, dajati si mnogo truda
il est incapable de faire du mal à une mouche on še muhi ne bi storil nič hudega
faire mal boleti
faire du mal à quelqu'un boleti koga; storiti komu kaj žalega
se faire du mal udariti se; trpeti škodo
prendre mal nakopati si bolezen
prendre, tourner, voir en mal nápak razumeti, skriviti
rendre le bien pour le mal vračati dobro za slabo
sentir bien son mal dobro vedeti, pri čem smo
vouloir du mal, mal de mort komu (vse) slabo želeti

malénkost (-i) f

1. pochezza, piccolezza, nonnulla, cosa da poco:
pritoževati se za vsako malenkost lagnarsi per ogni nonnulla
(v povedni rabi) 'Hvala za knjigo!' 'Oh, malenkost!' 'Grazie del libro!' 'Non c'è di che!' 'Si figuri!'
vse to opraviti v enem dnevu ni malenkost fare tutto questo in un giorno non è cosa da poco

2. pren. inezia, minuzia, bagatella; cosetta; bazzecola, carabattola:
vsakokrat prinese otrokom kako malenkost ogni volta porta qualche cosetta ai bambini

3. pog. (zelo majhna količina) una cosetta, un tantino, un po':
stopi malenkost na stran per cortesia, spostati un tantino

4. šalj.
moja malenkost il sottoscritto, la mia modesta persona

malheur [malœr] masculin nesreča, nezgoda; smola; nesrečna zvezda; žalost, beda; škoda

malheur! gorje!
malheur aux vaincus! malheur à toi! gorje premaganim! gorje tebi!
par malheur na nesrečo
pour mon malheur v, na mojo nesrečo
pour comble de malheur da bo nesreča še večja, vrh vse nesreče
oiseau masculin de malheur oseba, ki prinaša nesrečo
encore cette pluie de malheur (familier) spet ta nesrečni, presneti dež!
un malheur est vite arrivé nesreča se hitro zgodi
un malheur n'arrive, ne vient jamais seul nesreča ne pride nikdar sama
c'est un malheur to je križ, to je nesreča
faire un malheur povzročiti nesrečo, škodo
jouer de malheur imeti, doživljati nesrečo za nesrečo, imeti stalno smolo
porter malheur prinašati nesrečo
à quelque chose malheur est bon (proverbe) tudi v nesreči je kaj dobrega
le malheur des uns fait le bonheur des autres (proverbe) kar je za enega nesreča, je za drugega sreča

máli (-ega)

A) m bambino, piccolo; figliolo

B) máli (-a -o) adj.

1. (določna oblika od majhen) piccolo:
mali prst mignolo
male in velike črke (lettere) minuscole e maiuscole
mala vrata porticina
mala kmetija piccolo podere, poderetto
mala buržoazija piccola borghesia
mala trgovina commercio al minuto
geogr. Mala Azija Asia Minore
hist. Pipin Mali Pipino il Breve

2.
mala potreba bisogno piccolo
iti na malo potrebo fare la pipì, il bisognino
hist. mala antanta Piccola Intesa
lov. mala divjad selvaggina minuta
publ. mala Evropa piccola Europa
mala južina merenda
fiz. mala kalorija millicaloria
bot. mala kopriva ortica (Urtica urens)
nareč. mala krivina piccola curvatura
šol. mala matura licenza di scuola media inferiore
mala plošča disco (fonografico)
šah. mala rokada arrocco corto
zool. mala rovka toporagno (Sorex minutus)
bot. mala štorovka famigliola gialla, falso chiodino (Kuehneromyces mutabilis)
male živali bestiame minuto
publ. mali človek uomo della strada, uomo qualunque
šport. mali golf minigolf
rel. mali greh peccato veniale
mali hlapec garzone
mali kmet piccolo contadino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. mali krvni obtok circolazione polmonare
mali lov caccia minuta
astr. Mali voz, Mali medved Orsa Minore
anat. mali možgani cervelletto
šport. mali nogomet calcetto, calcio a 5
gled. mali oder teatro sperimentale
časn. mali oglasi piccoli annunci
mali lastnik piccolo proprietario
zool. mali skovik civetta nana (Glaucidium passerinum)
rel. mali šmaren Natività di Maria Vergine
bot. mali zimzelen pervinca (Vinca minor)
mali bratranec cugino di secondo grado
publ. mali ekran schermo (televisivo), TV, piccolo schermo
pren. biti v malih nebesih toccare il cielo col dito, essere al settimo cielo
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
pren. živeti ko mali bog vivere come un papa
zool. mala bobnarica nannotto, tarabusimo (Ixobrichus minutus)
zool. mala lipa pispola (Anthus pratensis)
muz. mala flavta ottavino
anat. mala pečica piccolo omonto
biol. mala rdeča krvnička microcita
zool. mala tukalica schiribilla, gallinella palustre (Porzana parva)
zool. mala uharica assiolo, (Otus scops)
šport. male tekmovalne sani slittino
anat. male sramnice ninfe
mali avto utilitaria; ekst. seicento
iron. mali bog nume
zool. mali borov rilčkar pissode (Pissodes notatus)
zool. mali deževnik corriere piccolo (Charadius dubius)
bot. mali jesen ornello, avorniello, laburno (Fraxinus ornus)
anat. mali jeriček ugola
zool. mali kapič mazzone, paganello (Mugil cephalus)
zool. mali krivokljan crociere (Loxia curvirostra)
geogr. Mali Kvarner Carnarolo, Quarnerolo
bot. mali les cameceraso (Lonicera alpigena)
zool. mali malajski kančil tragolo (Tragulus kanchil)
zool. mali nočni pavlinček pavonia (Eudia pavonia)
zool. mali oklepničar loricaria (Loricaria parva)
zool. mali oposum marmosa (Marmosa)
zool. mali panda panda minore (Ailurus fulgens)
zool. mali sokol smeriglio (Falco columbarius)
geogr. Mali Saint Bernard Piccolo San Bernardo

C) máli (-a -o) m, f, n

1.
(ta) mali bambino
od malega da bambino
evf. ta mali pene, pisello; vulg. cazzo
evf. ta mala vulva; bernarda; vulg. fica
mala (črka) (lettera) minuscola

2. malo:
malo in veliko se je zbiralo venivano piccoli e grandi
vzeli so mu še tisto malo, kar je imel gli portarono via anche quel poco che possedeva
malo po malem a poco a poco, pian piano
biti z malim zadovoljen accontentarsi di poco
popiti nekaj malega bere un sorso, un goccio, un bicchierino
kaj malega pojesti mangiare due bocconi
znati do malega vse sapere proprio tutto
zima je bila do malega brez snega l'inverno è stato quasi senza neve
pog. vredno je po ta malem sto tisoč tolarjev vale almeno centomila talleri
Slovenija je Evropa v malem la Slovenia è l'Europa in piccolo, in miniatura
PREGOVORI:
iz malega raste veliko a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte
kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciar il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai

malus 3 (iz indoev. *(s)meHlo-, *(s)moHlo-, *(s)məlo- majhen, sor. s sl. mali, got. smals majhen = stvnem. smal = nem. schmal = ang. small, gr. μῆλον drobnica; pomen „slab“ torej pogosto izhaja iz pomena „majhen“, „malo“), komp. se nadomešča s pēior -ius, superl. s pessimus 3. Slab v najširšem pomenu besede = gr. κακός (naspr. bonus)

1. nravno, moralno slab, hudoben, zloben, zločest, malopriden, malovreden, brezbožen, hudodelski, pokvarjen, zlonameren, zlohoten, nenraven, nemoralen, nečist, zavržen: Suet., Gell., Fl. idr., mens Ter., Q., animus Ter., ingenium malum pravumque S., Plin. iun., fraus N., dolus, facinus, consuetudo Ci., mala cogitatio conscientiaque animi Ci., in mala causa iudicium timendum est Ci., mali mores S., princeps T., servus Q., puella Pr., pueri boni malique Cat., non m. ancilla Pl., m. adultera Cat., mater Ter. samogoltna, lakomna, pohlepna, požrešna, peior an ignavior sit, deliberari non potest S., pessimus atque optimus vir Q.; včasih
a) v blažjem pomenu zvit, premeten, hudomušen, navihan, nagajiv, pregnan: o hominem malum Pl., delituit mala Pl., puellae pessimae Cat. hudobne, poredne, včasih pa
b) kot pridevek hudobnežev, ki okrepi pomen besede same: mali fures H. lopovski. Kot subst. m. malus -i, m hudobnež, zlobnež (poseb. v pl.): Ci. idr., malus aut fur H.: mala -ae, f hudobnica, zlobnica: malarum mala disciplina Pl. Ker je bilo domoljubje nravna dolžnost, so politične nasprotnike označevali kot mali (cives) zlomiselneži, zlovoljneži, zlonamerneži, pokvarjenci, zlobno misleči, demagogi, somišljenike pa kot boni (cives) dobromiselneži, dobronamerneži, poštenjaki, dobro misleči: mali atque scelesti S., bonos et malos lubidinose interfecit S., ab optimatibus reprehendebatur, quod parum odisse malos cives (= ljudsko stranko) videretur N., toda: Epaminondas neque malos (= plemiško stranko) defendere neque impugnare volebat N.; occ. neresničen, nezanesljiv, nepošten, nezvest, zahrbten, kovaren, kovarski, spletkarski, rovarski: auctor Ci., Grai V., ratio H., malā fide agere cum aliquo Cl., pudor H. ali ambitio S., H. napačna, ob nepravem času, (dôbi) neprimerna.

2. fizično ali umsko slab, malo (nič) prida, ne(upo)raben, nesposoben, brezkoristen, pomanjkljiv, nepopoln, napačen, grd, nespodoben: mala tu merx es (kot psovka) Pl., haud malum huic est pondus pugno Pl. nemajhna, aper, vinum H., herbae Ca. plevel, loquendi consuetudo Ci., malum et inconstans in eligendo genere dicendi ingenium (okus) Q., mala et imbecilla vox Q., verba sua natura bona aut mala Q., mali versūs H. slabi, grdi, nespodobni, iznakaženi, poëta Ci. idr., philosophi minime mali, sed non satis acuti Ci., sutor Ph., res publica S. izprijena, pectora bello (dat.) mala Sil. nesposobna za vojno, bojazljiva; occ.
a) nesposoben za boj, bojazljiv, plah, boječ, strahopeten, brez poguma: iuxta boni malique, strenui et imbelles inulti obtruncati S., terra malos nunc educat homines aut pusillos Iuv.
b) slab glede na rojstvo, nizek, nizkega (neplemenitega) rodu: malo genere natus (naspr. bono genere n.) Corn., peioribus ortus L.
c) slab glede na videz, zunanjost, grd, nelep, nekazen, neprikupen: ancilla formā malā (prim. gr. κακὴ εἶδος) Pl., haud mala mulier Pl. prav nič napačna ženska, mancipium Ter., facies Q., ne crure malo, ne sit pede turpi H.; subst.: faciem in peius effingere Plin. iun. spačiti.

3. slab glede na učinek, razmere ali stanje, hud, zèl (zla, zlo), nadležen, težeč, neugoden, neprijeten: maeror Pl., pudor H. (= gr. αἰδὼς κακή), libido L. umazana, gnusna, valetudo Ci., Sen. ph., fuisse malā mente Tib. ne prave (zdrave) pameti (v nasprotju z m. mens Ter., Q. (gl. pod 1.)), tussis Cat., scabies H., cum aeger peior fiat, cum (sc. aegroti) pessimi fiunt Cels. ko je bolniku huje, ko je bolnikom najhuje, aetas Pl. huda, težeča starost (naspr. bona aetas mladost), tempestas H., tempestates Ca., tempestas melior, via peior H., falx V. top(a), skrhan(a), odor H., Cels., nuntius Ci., rumor H., fama (= gr. κακὴ δόξα) S., malam opinionem habere de aliquo Ci., videte nunc, quam versa in peiorem partem sint omnia Ci. kako se je vse obrnilo na slabše, rapere in peiorem partem Ter. na hudo obrniti (obračati); subst.: in peius ruere V. slabšati se, postajati hujše, in peius mutari Q. (po)slabšati se, in peius detorquere Sen. ph. v hudo; mala res kazen, pokora: malam rem merere Pl., malam rem sibi arcessere, quaerere, reperire Pl. kazen priklicati, kazen si nakopati, malam rem alicui dare Pl. kaznovati, natepsti, pretepsti, naklepáti koga (da bo doumel), abi in malam rem Pl. pojdi se solit, vrag te vzemi; occ.
a) škodljiv, kvaren, slab, poguben, nevaren: oppeto malam pestem Poeta ap. Ci., morbus, vulnus, curatio Cels., m. copia (škodljivo obilje) stomachum sollicitat H., virus V., gramina V. ali herbae Tib. strupene, cicuta, dapes H., ite in malas aras Cat. nezdrave, pogubne, furis manus Cat., facinora S. idr., artes S. pogubna sredstva, exemplum S., pessimum facinus peiore exemplo admittere L., malo more S. s kvarnim (škodljivim) ravnanjem.
b) sramotilen, zasramovalen, psujoč, zmerjajoč, zbadljiv: lingua Petr. „strupen“, pri V. = bajajoč, urekajoč, carmen H. sramotilna pesem, toda na Tab. XII = bajajoča, urekajoča pesem, verba (= gr. κακοὶ λόγοι) Pl., Cat. (v nasprotju z mala verba Q. (gl. zgoraj pod 2.)), fabula Cat., querimoniae H. sramotne, nizkotne.
c) neugoden = nesrečen, žalosten: pugna Ci. idr., proelia Fr., exitus S., arbitrium (volitev, izbira) L., fatum Cat., res S. žalosten, hud položaj; poseb. o usodi in vsem, kar je z njo povezano neugoden, zlonosen, zlokoben, zlovešč: auspicium Pl., Ci., avis, ales H. zlovešča ptica = neugodna (zla) usoda. Pesn. malum = male: ne gallina malum respondet dura palato H. Subst. malum -ī, n (= gr. κακόν, naspr. bonum)

1. fizično ali duševno zlo, ki se drži kakega telesa, hiba, napaka, motnja, slabost, pomanjkljivost, pogrešek, poseb. trpljenje, bolezen: corporis, stomachi Cels., mala ventris Cels., bona malaque corporis Suet., mirifice est a te nactus utrumque malum (sc. protin in smrad po kozlu) Cat., maximum pervigiliae malum Iust., bona aut mala S. vrline (odlike) ali napake, cum tua tu videas oculis mala lippus inunctis H., m. publicum S. splošna (obča) pregreha, mala nequitiae Ph., Iuv., m. magnum est hoc, quod non possum tibi ostendere Sen. ph.; o umetniških (pesniških) hibah: dum mea delectant mala me H.

2. (s superl. pessimum -ī, n) hudo, zlo, ki prihaja od zunaj, beda, nadloga: mors non est in malis Ci., cum serperet in urbem infinitum malum Ci.; occ.
a) okvara, kvar, škoda, nesreča, pogibel, poguba, uničenje: m. dare Pl. škodo storiti, prizade(va)ti, ut in parcendo uni malum publicum fiat L. da nastane (se prizadene) državi škoda, malo rei publicae S. državi v škodo, nesrečo, pogubo, malo cum tuo Pl. v tvojo nesrečo, nimium felix malo suo Vell. v svojo nesrečo, malo est alicui (aliquid) Pl., Ci., N. komu je (kaj) v škodo, komu škoduje, pessimo publico (aedificare, facere idr.) Varr., L. idr. v največjo škodo za državo, mala civilia C., diuturnitas externi mali (= vojne) N., super haec mala Iust. nesreča v vojni, nihil mali accidisse Scipioni Ci.
b) nezgoda: m. inopinatum C., hoc malo perturbati C.
c) stiska, nuja, sila, nevarnost: m. anceps S., magnum malum est, ubi … Cels., aeger in malis est Cels. bolniku gre slabo.
d) kazen (tepenje, udarci, gnjavljenje, nadlegovanje, muka, mučenje, peza): malo domare aliquem L., pudore magis quam malo (s kaznovanjem) exercitum coërcebat S., alicui malum minitari L. ali minari Pl., Ter., malum habere Pl., Ci., Sen. rh. kazen trpeti, hudo se goditi komu, malum dare alicui Ter. kaznovati (naklepáti, natepsti, pretepsti) koga, naložiti jih komu, da si bo zapomnil, dabitur malum Ter. huda ti bo predla, sine malo (brez tepeža) fateri Ter., malo cogi Ter., vi, malo, plagis adduci Ci., malum militibus meis, nisi quieverint L. vrag vzemi moje vojake.
e) hudodelstvo, zločin(stvo), zločinsko dejanje: inritamenta malorum O. k zločinom, fama veterum malorum V.
f) huda (sramotilna, groba, žaljiva) beseda, psovka: mala alicui dicere Cat., Tib., mala ali omnia mala alicui ingerere Pl.
g) meton. (o živalih) škodljiva žival, škodljivec, deželna nadloga: Plin.

3. (kot vzklik nejevolje, razdraženosti) gorje ti!, za vraga!, k vragu!, presneto!, da bi te vrag!, vrag naj te pocitra!, hudirja!, bes te lopi (plentaj)!, ti para ti!, šment in plent!, ti šment ti!, šment nazaj!: quae, malum, amentia te coëgit? Cu., quae malum est ista tanta audacia atque amentia? Ci., quid tibi, malum, hic ante aedes clamitatio est? Pl.; v blažjem pomenu: za božji svet (čas)!, za božjo voljo!: quae, malum, ratio est, expertis alia experiri L. — Adv. male, komp. pēius, superl. pessimē

1. fizično ali nravno slabo, hudo: m. olere Ci. idr., m. vestitus Ci., m. vivere Ci., H. siromašno živeti, biti siromašen, m. mori Plin. iun. ves v bolečinah, animo m. est Pl. slabo (hudo, medlo, težko) mi je, peius, pessime mihi erat O., Pl. huje, zelo (prav) hudo mi je bilo (postalo), animo m. fit Pl. slabo mi postaja, animo m. factum est huic miserae Pl. slabo ji je postalo, omedlela je, animo m. factum quam perhibetur Lucr. kar se v navadnem življenju imenuje omedlevica, animo m. est Ter., pa tudi = za zlo (malo) štejem, mrzi mi, zoprno (ogabno, gnusno) se mi zdi, hoc male habet animum Ter. mu je zoprno, mu mrzi, se mu gabi (gnusi); m. est alicui slabo se godi komu: m. mihi esse malo quam molliter Sen. ph. raje slabo živim kot … , numquam tam m. est Siculis, quin aliquid facete … dicant Ci.; od tod zakletev: m. sit alicui! Ci. zlo mu bodi! vrag ga vzemi (nesi, pocitraj)!, peius victoribus Sequanis quam Aeduis victis accidisse C. huje (slabše) se je dogodilo, o factum m. de Alexione! Ci. oj, kakšna bridka usoda je doletela Aleksiona!, o factum m., o miselle passer! Cat., Lacedaemonios m. et iniuste facere N. ne ravnajo prav niti pravično, alicui m. facere Pl., Ci. hudo (jo) komu zagosti (nagajati) ali (pri Ci.) storiti (delati) komu krivico, aliquem m. accipere verbis Ci. sprejeti koga z neprijetnimi besedami, osorno nagovoriti koga, toda aliquem m. accipere (sc. v vojni) N., Lentulus ap. Ci. hudo (trdo) prije(ma)ti koga, storiti komu kaj hudega, m. habere aliquem Sen. ph. hudo nagajati komu, hudo (grdo) ravnati s kom, agmen adversariorum m. habere C. nadlegovati, suppliciis m. habeor C. telesne kazni (muke) me zdelujejo (izčrpavajo, slabijo), m. agere Ci. napačno pot ubrati (pri tožbi), tako tudi: m. sponsionem facere Ci., pessime agitur cum aliquo Ci. hudo se godi komu, na slabem je kdo, m. loqui, m. dicere Ci. obrekovati, opravljati, grditi, alicui m. dicere, loqui Pl. koga opravljati, obrekovati, grditi, m. loqui de aliquo Suet. opravljati, ogovarjati koga, govoriti čez koga, hudo (grdo) govoriti o kom; k temu kot pass. m. audire Ci. uživati slab sloves, biti na slabem glasu, biti razvpit; de aliquo m. existimare N., Sen. ph. ali sentire Ci. ali cogitare Caelius in Ci. ep. ali opinari Suet., m. consulere alicui N. slabo svetovati komu, slabo (po)skrbeti za koga, pessime consulere in aliquem Ter., m. mereri de aliquo Ci. slabe usluge si pridobi(va)ti za koga, slabo biti zaslužen za koga, m. velle alicui Pl. zlo (hudo, slabo) želeti komu.

2. glede na učinek, uspeh
a) slabo, s slabim uspehom, neuspešno, neugodno, nesrečno, v (na) škodo, v pogubo: m. rem gerere N. = m. pugnare L., S., rem peius administrare N., vident tuos labores … m. cecidisse Ci. da so se izjalovili, da niso imeli uspeha, quae res m. tibi vertat Ter., m. interpretari beneficium fortunae Sen. ph. neugodno, fungis male creditur H., m. impendere Petr. zapravljati na škodo hišnega gospodarstva, naves errabundae m. vagabantur Auct. b. Afr., m. nobile lignum Petr. v pogubo (Rimljanom); preg.: m. parta m. dilabuntur Ci. = „kakor pridobljeno, tako izgubljeno“, „krivično pridobljeno blago je kratkega veka“.
b) neuspešno, brez uspeha, zastonj: ab insomni dracone m. custodita (po drugih concustodita) poma O., Acr., m. sublato ense O.
c) pri glag. eluere Ci. ep., emere, redimere Ci., conciliare, conducere Pl. = drago, pri vendere Ci. = poceni.

3. (glede na kraj ali čas) na napačnem kraju (mestu), na nepravem (neprimernem) kraju (mestu): m. si palpere H., m. salsus H., m. feriati Troes H., m. sedulus O., m. sollers Amm.

4. metaf. glede na mero in stopnjo neprimerno, torej preveč ali premalo.
a) preveč, (pre)silovito, (pre)hudo, zelo: calceus m. laxus H., m. superbus H., m. parvus H. dosti premajhen, Sulcius acer ambulat et Caprius, rauci male cum que libellis H. ali m. dispar H. ali insulsa m. et molesta Cat. popolnoma, m. dicax Pl., Macr. porogljiv, zasramujoč, m. pertinax studium vincendi Prud., m. mulcatus Ci., Ph. dodobra, m. tussire H. hudo kašljati, m. nocens O., animo m. fracto Suet. docela nezavesten (nezaveden, omamljen), m. timere Ter., male (pessime) metuere Pl., m. odisse C. in Ci. ep., peius odisse quam … Pl., Ci., alter Mileti textam cane peius (bolj) et angui H.
b) premalo, komaj, ne: civitas m. pacata Ci., scuta m. tegebant Gallos L., m. densatus agger L. ne dovolj gost, ossa m. tecta O., m. haerere, m. sustinere arma L., duae m. plenae legiunculae L. nepolnoštevilni, m. percepti fructus Ci. v nezadostni meri, digitus m. pertinax H. ne posebej se upirajoč, m. viva caro O., m. fortes undae O., m. sanus Ci., Sen. ph. ne prav pameten, maloumen, kratkoumen, nespameten, neumen, brez preudarka, pri V. = otožen, težkih misli, m. gratus O. nehvaležen, m. fidus T. nezanesljiv, m. parens H., Sen. ph. nepokoren; occ. le navidez(no): m. dormiens, m. repugnans Petr., m. laeti Val. Fl. s hlinjenim veseljem.

manca f

1. levica

2. leva stran:
a dritta e a manca levo in desno, na vse strani

mancipium (stlat. mancupium) -iī, n (mancipāre, mancupāre; prim. lībra)

1. pravzaprav prijetje z roko v navzočnosti petih prič, da se pravilno in pravnoformalno pridobi lastninska pravica do prijete stvari, pravna pridobitev lastnine, pravi (pravnoformalni) nakup: Varr. idr., lex mancipii (mancipī) Ci. kupna pogodba, mancipio dare Ci. po pravilni kupčiji oddati, prodati, v last dati (pren.: Lucr., Sen. ph.), mancipio accipere Pl., Ci. z nakupom prenesti nase.

2. meton.
a) lastninska pravica, last: sui mancipii esse Brutus in Ci. ep. biti samosvoj (samostojen, neodvisen), biti sam svoj (gospod), esse in alicuius mancipio Gell. biti last nekoga, ius mancipii Ci. lastninska pravica, res mancipī (gen.) Ci. stvari, do katerih je po rim. pravu kdo lahko imel popolno lastninsko pravico, stvari, podvržene pravilni kupčiji (naspr. res nec mancipī; res mancipi so bila vsa zemljišča, ki so imela ius Italicum, sužnji, vprežna in tovorna živina; vse drugo je bilo nec mancipī: G.), emptiones, quae mancipī sunt Plin.; pren.: iurat se fore mancipii tui O. da hoče biti ves tvoj.
b) (po pravilnem nakupu, prav kupljen) suženj ali sužnja: Pl., Ter., Varr., Ci., Plin., Sen. ph., mancipia argento parata L., mancipiis locuples eget aeris Cappadocum rex H.; pren.: m. omnis Musae Petr. zvesto vdan.

manga ženski spol rokav; žep; torba; nahrbtnik; cedilo, cedilni prt; brizgalna, (gumasta) cev; cestna brizgalnica; vodna tromba

manga de agua hud naliv; vodna tromba
manga boba širok rokav
manga de incendios gasilna brizgalnica
manga de jamón napihnjen rokav
manga de riego škropilna brizgalnica
de viento vetrna tromba, zračni vrtinec
de manga ancha kosmate vesti; preveč prizanesljiv
allí anda manga por hombro tam je vse v neredu, vse narobe
echar de manga a uno koga za slamnatega moža uporabiti
¡échese una piedra en la manga! pometajte pred svojim pragom!
estar (ali ir) de manga alg. s kom v isti rog trobiti
mangas pl korist, dobiček
en mangas de camisa v (sami) srajci (brez suknjiča)

manger¹ [mɑ̃že] verbe transitif (po)jesti; (po)žreti (tudi figuré); požirati; razjedati (molji, rja); obrabiti, porabiti; pognati, zapraviti (premoženje); izkoriščati, ruinirati (ljudi); tratiti (čas); pogoltniti, nejasno izgovoriti (besede); prezirati (ukaz)

bon à manger užiten
salle féminin à manger jedilnica
vétement mangé aux mites od moljev razjedena obleka
donner à manger quelqu'un dati komu jesti
j'ai mangé de bon appétit jed mi je dobro teknila
manger son blé en herbe že vnaprej zapraviti svoj denar
manger à la carte ou à prix fixe jesti po jedilnem listu (po izbiri) ali po menuju
manger de caresses, de baisers hoteti koga pojesti od ljubezni
manger la consigne pozabiti (kaj)
manger du curé (populaire) biti sovražen duhovščini
manger à sa faim, son besoin do sitega se najesti, nasititi se
manger toute sa fortune zapraviti vse svoje premoženje
manger la grenouille (figuré) popihati jo z blagajno
manger dans la main à quelqu'un komu iz roke jesti
manger le morceau (populaire) izdati, ovaditi, naznaniti koga
manger son pain blanc le premier lotiti se stvari s tistim, kar je najprijetnejše
ne point manger de pain (figuré) ne delati nobenih stroškov
manger des pois chauds nejasno govoriti
manger sur le pouce zelo hitro (po)jesti
manger comme quatre (po)jesti za štiri
se manger les sangs (figuré) gristi se od skrbi, biti ves zaskrbljen
manger de la vache enragée trpeti pomanjkanje
à quelle sauce sera-t-il mangé? (figuré) kako se ga bomo lotiti, ga napadli, ga premagali?
manger des yeux požirati z očmi
manger à quelqu'un le blanc des yeux (figuré) skočiti komu v obraz
rester deux jours sans manger dva dni ničesar ne jesti
vouloir manger quelqu'un tout cru biti besen, divji na koga
il y a à boire et à manger (figuré) nekaj je dobrega, nekaj pa slabega
l'appétit vient en mangeant tek pride z jedjo
les loups ne se mangent pas entre eux (proverbe) vrana vrani ne izkljuje oči

manière [manjɛr] féminin način; manira (v umetnosti); pluriel vedenje, obnašanje, (dobre) manire; komplimenti; onegavljenje

manières affectées prisiljeno, afektirano obnašanje
manière d'agir, de vivre način ravnanja, življenja
manière de voir naziranje, stališče, gledanje
à la manière de po načinu, po navadi, po običaju
à ma manière po mojem načinu
de manière à (ce que) tako, da
de la manière que tako, kot
de manière ou d'autre na ta ali oni način, tako ali tako
de la belle, bonne manière (ironično) dobro, primerno
d'une manière générale (na) splošno
de cette manière, de la manière suivante na ta način, na naslednji način
de la même manière na isti način, prav tako
de toute(s) manière(s) na vsak način
de toutes les manières possibles na vse možne načine
en aucune manière na noben način
en quelque manière nekako, tako rekoč
par manière d'acquit (le) na videz, navidezno
de quelque manière que ce soit kakorkoli že
en voilà des manières! kaj takega! kakšne (nemogoče) manire!
pas de manières! (ne delajte) nobenih ceremonij!
pas de ces manières-là! s tem, tako ne boste ničesar dosegli pri meni
c'est une manière de secrétaire to je neke vrste tajnik
c'est une manière de parler to se le tako reče, tega ni treba jemati dobesedno
arranger quelqu'un de la belle manière (ironično) koga pošteno zdelati
employer la manière forte uporabiti silo
faire des manières pustiti se prositi, z obotavljanjem sprejeti
laisser entendre d'une manière significative jasno dati razumeti, jasno namigniti