Franja

rye-grass [ráigra:s] samostalnik
botanika ljuljka; vrsta trave

sabìrača ž
1. fiz. zbiralna leča
2. vrsta pite

sable [séibl]

1. samostalnik
zoologija sobolj; soboljevina (krzno); fin slikarski čopič iz sobolje dlake
(grboslovje) črna barva; črna obleka (zlasti kot znak žalovanja, žalosti)
poetično tema
množina črnina, črna obleka (kot znak žalovanja, žalosti)
(= sable antelope) vrsta afriške antilope

2. pridevnik (sably prislov)
sobolji; ki je barve soboljega krzna, temne kostanjeve barve, temen
(grboslovje) črn
poetično temen, mračen, temačen; črn (hudomušno o črncu)
napravljen, izdelan iz soboljega krzna
arhaično žalosten

sable collar ovratnik iz soboljega krzna
his sable Majesty vrag, zlodej

sačmàrica ž
1. vrsta ribiške mreže s svinčenimi zrni kot obtežilom
2. lovska puška, ki se polni s sekanci, s šibrami

saddleback [sǽdlbæk]

1. samostalnik
(konjski) sedlast hrbet, konj s sedlastim hrbtom; gorsko sedlo
zoologija siva vrana, razne vrste gosi; vrsta galebov
zoologija samec grenlandskega kita; vrsta tjulnjev; vrsta ostrig
arhitektura gornji sklad zidu, debelejši v sredini kot na krajih

2. pridevnik
sedlast, udrt

saddleback roof sedlasta streha
saddleback soap (blago, milo) milo za obdelavo usnja
saddleback sack ameriško, sleng, figurativno prismoda, bedaček, bedak

saddlebag [sǽdlbæg] samostalnik
torba pri sedlu; vrsta prevleke za pohištvo
vojska tornistra, telečnjak, nahrbtnik

a pair of saddlebags bisage

saddler [sǽdlə] samostalnik
sedlar
vojska oseba, ki skrbi za konjsko opremo pri konjenici
zoologija vrsta tjulenjev

saddle-tree [sǽdltri:] samostalnik
botanika vrsta severnoameriškega drevesa; leseni okvir sedla

sadèluk m (t. sadelik, perz.) vrsta tankega bosenskega platna

saeculum (sēculum) in sinkop. stlat., pesn. in poznolat. saeclum (sēclum) -ī, n (iz indoev. *səitlom iz indoev. kor. *sē(i)- sejati; prim. lat. serere sejati, sl. sejati, got. manaseþs „setev človeštva“, človeštvo)

1. rod, zarod: muliebre saeclum LUCR., cupide generatim saecla propagant LUCR.; o živalih: saecla animantum, ferarum, pavonum, cornicum LUCR.; o sencah v podzemlju: totisque exspectent saecula ripis STAT.

2. = gr. γενεά povprečna doba enega človeškega rodu (pri starodavnikih = 33,3 leta), človeško obdobje, človeška doba, človeški vek, era, rod, generacija: multa saecula hominum CI., cum ex hac parte saecula plura numerentur quam ex illa anni L., magnus saeclorum ordo V., cornix novem saecula passa (doživevša, preživevša) O., aetates non annis, sed saeculis scimus esse disiunctas HIER.

3. meton. obdobje, doba, čas = v določeni dobi živeči človeški rod: huius saeculi licentia CI., nostri infamia saecli O., fecunda culpae saecula H., saeculum aureum SEN. RH., SEN. PH., LAMP., LACT., Augustus aurea condet saecula Latio V., aurea sunt vere nunc saecula O., saeculum aëneum SERV., saeculum ferreum L., saecula ferrea TIB.; poseb. (ret.) obdobje, doba = vladarsko obdobje, vladarstvo, obdobje (doba, čas) vladavine kakega cesarja: saeculum felicissimum SEN. PH., tristissimum saeculum PLIN. IUN., beatissimi saeculi ortu Nerva res dissociabiles miscuit T.; occ.
a) doba glede na šege in mišljenje v njej živečih ljudi, čàs, čási, duh časa, dnevna moda, navada, običaj: aspera saecula mitescent V., impia aeternam timuerunt saecula noctem V., nec corrumpere aut corrumpi saeculum vocatur T.
b) zemeljsko (tuzemsko) življenje, časnost, začasnost, minljivost, posvetno življenje, posvetnost: PRUD., COD. I.; o nraveh in načinu življenja nevernih: videmus etiam saeculi (po nekaterih izdajah saecularia) exempla TERT.

4. najdaljša doba življenja, stoletje, vek: saeclum spatium annorum centum vocarunt VARR., duobus prope saeculis ante CI., multis post saeculis CI., saeculo festas referente luces H.; sinekdoha stoletje, vek = dolga (nedoločena) doba, dolga vrsta let: aliquot saeculis post CI., multa, plurima, sescenta saecula CI., in tot saeculis L., sint Albani per saecula reges V., egregia per saecula gens V., tarda gelu saeclisque effeta senectus V., per saecula nulla tacetur O., longo putidam saeculo H., saeculi res in unum diem cumulavit CU., vir saeculorum memoriā dignus Q., facto in saecula ituro SIL. ki bo prišlo do poznih (prihodnjih) stoletij = ki ga bodo slavili še v poznih (prihodnjih) stoletjih, ibit in saecula fuisse principem PLIN. IUN. ohranilo se bo do poznih vekov, ohranilo se bo še stoletja, in famam et saecula mitti LUCAN.; meton. stoletje, vek = ljudje ali človeštvo kakega stoletja (obdobja, dobe, veka): apud saeculum prius TER., saeculorum reliquorum iudicium CI., dicent haec plenius futura saecula Q., animus de saeculo querens SEN. PH.

safeguard [séifga:d]

1. samostalnik
zaščitno spremstvo, spremna straža; prepustnica, potni list; jamstvo, zaščita, okrilje
množina naprava pred lokomotivo za čiščenje tira (tračnic)
zoologija vrsta kuščarjev

2. prehodni glagol
varovati, ščititi; da(ja)ti jamstvo, jamčiti, zavarovati; odmeriti zaščitne carine (na uvoženo blago)

safeguard duty zaščitna carina

sail-fish [séilfiš] samostalnik
riba z razvito hrbtno plavutjo; vrsta morskega psa

saíno moški spol ameriška španščina živalstvo smrduh, vrsta dihurjev

saint-honoré [sɛ̃tɔnɔre] masculin, invariable vrsta kolača s smetano in sladkorno glazuro

saint-nectaire [-nɛktɛr] masculin vrsta sira

saint-paulin [-polɛ̃] masculin vrsta sira

saint-pierre [-pjɛr] masculin, invariable vrsta morske ribe

saker [séikə] samostalnik
zoologija vrsta sokola
vojska, zgodovina vrsta starega topa

salàngur m (t.) vrsta finega bosenskega platna, batist

sambuca² f gost. vrsta janeževca (specialiteta Lacija)