Franja

trepidō -āre -āvī -ātum (trepidus)

1. capljati, cepetati, utripati, sem in tja se obračati, preobračati se, nemirno se gibati, biti nemiren, bati se, plašiti se, biti plašen (boječ), strahoma početi kaj: avis laqueo capta trepidat O., nudos quatit (sc. Icarus) lacertos et trepidat O., pennā fugiunt trepidante columbae O. z vihravim frfotanjem, strepitu trepidante equo L. ker se je plašil, pectus trepidat O. utripajo, exta trepidantia O. utripajoče, aqua (lympha) trepidat per rivum H. hiti, urno žubori, trepidant flammae H. brlijo, plapolajo; pren.: trepidavit aetas octavum claudere lustrum H. je hitela (se ji je mudilo) končati.

2. metaf.
a) biti neodločen, omahovati, kolebati, obotavljati se, pomišljati se: inter fugae pugnaeque consilium L., per alia atque alia consilia trepidans L., inter scelus motumque T.; z acc. = bati se, plašiti se česa, biti v strahu pred čim: occursum amici, arundinis umbram Iuv., lupos Sen. tr., divina praesagia Ap.; z inf. = obotavljati se, bati se: ne trepidate meas defendere naves V., non tu certae trepidas occurrere morti Stat., nec trepidat sacram spectare formam lumine lubrico (s pohotnim očesom) Prud., non trepidat calumniari Aug., quo transire trepidabam Aug.; s finalnim stavkom = bati se: trepidat, ne suppositus venias Iuv.
b) α) (plašno) tekati sem in tja, pretekati, vseprek hiteti, begati, vihrati, dirjati, rojiti: trepidare et concursare C., trepidari sentio et cursari rursum prorsum Ter., vigiles excitati tumultuari, trepidare, moliri portam L., prout sonuit acies, terrent trepidantve T., haud decoro proelio trepidare L., Romani trepidare ad arcem S. so hiteli vsevprek, ad arma L., circa signa L. v prvih vrstah omagovati, victi mures trepidant circum cavos Ph. tekajo okoli, trepidabant circa advenam L. so tekali okoli … , so obsipali … ; poseb. z abl. causae: trepidare metu V. ali formidine O. β) (od) veselja hiteti, biti nagel, poskakovati: hic neque more probo videas nec voce serenā ingentes trepidare Titos Pers., trepidare laetitiā Arn.; impers.: totis castris trepidatur C. v vsem taboru je zmešnjava (metež), cel tabor je na nogah. γ) occ. biti zmeden, biti zbegan, biti razburjen, biti vznemirjen: vides trepidantem morte futurā O., ut ille trepidabat, ut festinabat Pl. Od tod adj. pt. pr. trepidāns -antis razburjen, vznemirjen, nemiren, zmeden, zbegan: promissis immodicus, ut natura trepidantium est T.; adv. trepidanter plašno, boječe: trepidanter effari Suet., omnia trepidantius timidiusque agere C.

tri-furcifer -erī, m (ter in furcifer) pravi obešenjak, pravi falot, največji malopridnež, prava baraba, slepar prve vrste: tu n' trifurcifer mihi audes inclementer dicere? Pl., fateor, ego trifurcifer sum, tu's homo adprime probus Pl.

tri-pālis -e (trēs in pālus) tri kole imajoč, trikolen (trokolen), na tri kole se opirajoč: tu non vides in vineis quod tria pala habeant tripales dici? Varr. ap. Non.

triste [trist] adjectif žalosten, otožen (de zaradi); turoben, mračen, neprijeten; beden, slab, nesrečen

un triste sire nesrečnik, bednik
triste comme un bonnet de nuit, comme une porte de prison (figuré) zelo žalosten
le chevalier à la triste figure vitez žalostne postave (don Kihot)
faire triste mine čemerno se držati
tu as triste mine nisi videti zdrav
faire triste mine à quelqu'un koga neprijazno, hladno sprejeti
(familier) avoir le vin triste biti žalosten po preobilnem pitju vina
les gens tristes, les tristes žalostni ljudje

trīstis -e (etim. nedokončno pojasnjena beseda; po eni teoriji sor. z got. þrīste drzen, predrzen, þraestan (*þraistan) (s)tiskati, po drugi iz indoev. *treis- stiskati, pritiskati (prim. lit. trieškiu stiskam, mečkam, po tretji sor. z gr. δρῑμύς prodoren, oster, grenak)

1. žalosten = nesrečo naznanjajoč, nesrečen, zlonosen, zlokoben, zèl (zlà, zlò), hud, nevaren, kvaren, škodljiv, kvarljiv: fata O., res, sors Ci., exta (naspr. laeta) T., morbus O., V., remedia L. škodljiva, responsum L., dicta V., bella H., tempora Ci., calendae H., litterae nuntiique Ci., somnia, Erinys, Tartara V., unda, Hyades, Orion H., Acheron Sil.; subst. trīste -is, n strah, nesreča: triste lupus stabulis V.; acc. n. sg. adv. (le pesn.): resonare triste et acutum H.; klas. adv. le v komp.: iuvenes tristius curantur Ci. zdravljenje mladeničev je nevarnejše.

2. occ.
a) neprijazen, resen, resnoben, strog, osoren, têžek (težák), čemeren, neprijeten, hladen (hladan), (o)zlovoljen, neprijazen (naspr. iocosus, hilaris): tristis et severus senex N., vita tristior Ci., tristis et inpexa antiquitas T., natura Ci., vultus tristior Ci., sorores (= Parcae) Tib., triste et severum dicendi genus Ci., sermone opus est modo tristi, modo iocoso H., tristius respondere Ci. ep.
b) divji, jezen, razdražen, srdit, jar, strašen, grozen, silen: veritas Ter., Eurystheus Ci. (poet.), ursa Stat., navita (= Charon), ira H., irae V., tristibus dictis atrocia facta coniungere T.

3. metaf.
a) oduren, zoprn, grênek (grenák), mrzek, nètéčen (naspr. dulcis): absinthia, sapor, anhelitus oris O., suci, amurca, lupinum V., arbor, glans Plin., tristis aspectu Plin., iaspis tristis (temen) atque non refulgens Plin., lana Mart. umazano črna (že sama na sebi).
b) žalosten, razžaloščen, žaloben, zaskrbljen, otožen, klavrn, pobit, potrt, tožen, starejše dresél(en) (naspr. hilaris, laetus): maesti tristesque H., tristis et conturbatus Ci., cum sederem domi tristis Ci., puella videsne tu illum tristem, demissum? Ci., numquam ego te tristiorem vidi esse Pl.; acc. n. sg. adv. (pesn.): triste salutantes Stat., tristius flere Pr.; pl. subst. m trīstēs (naspr. gaudentes) žalostni, žalosteči se: Plin. iun.; enalaga: exitus tristis (žalosten) atque acerbus L., Alexandri tristis eventus L., funera V., officium O. ali ministerium V. žalostna dolžnost pogreba, dona V. zadušni darovi.

triumphō -āre -āvī -ātum (triumphus)

1. slaviti (proslavljati) triumf (zmagoslavje), triumfírati: Plin., Vell., Fl. idr., ex praeturā, ex urbe Ci., ex (zaradi) victoriā suā Sen. ph., ex bellis transalpinis Ci., triumphantem albi per urbem vexerant equi L., coronatis triumphat equis O., triduo triumphare L. epit., triumphavit L. Murena de (nad) Mithridate Ci.; pesn.: equi triumphantes O. konji triumfatorjevega (zmagoslavnega) voza.

2. trans. slaviti triumf (zmagoslavje), triumfírati nad kom, čim, premagati, obvladati koga, kaj, zmagati nad kom: triumphati magis sunt quam victi T. nad njimi slavili so zmago, ne da bi jih bili dejansko premagali, terram triumphare Lact. ali mortem omnibus terroribus Lact. premagati; lahko tudi pass.: triumphatus orbis O., triumphatā Corintho V., triumphati Medi H., ne triumpharetur Mitridates T., triumphatis Spartanis, triumphato oriente Iust., omnia armis Romanorum superata et a Cornelio Balbo triumphata Plin.; pesn.: amor de meo iure triumphavit Pr., amor de vate triumphat O.; occ.: bos triumphatus O. uplenjen, aurum triumphatum zaseženo, zaplenjeno.

3. metaf. triumfírati = veseliti se, radovati se, zganjati veselje, biti vesel, ukati, vriskati: triumpho, si licet abscedere Ter., de fugā Cu., erupit e senatu triumphans gaudio Ci., in quo exsultat et triumphat (veseli se in vriska) oratio mea Ci., laetaris tu in omnium gemitu et triumphas Ci.

triumphus (stlat. triumpus) -ī, m (morda izpos. iz gr. ϑρίαμβος trojni korak; od tod „slovesni sprevod“ ali „slavnostna pesem“ v čast Bakhu)

1. triúmf, zmagoslavni sprevod, zmagoslavje. Če si je kak vojskovodja priboril vojno zmago, s katero je razširil meje rimskega imperija, mu je senat priznal slavnosten vhod v Rim (alicui triumphum decernere Ci. ali deferre L.). Oblečen v zlatovezeno togo (toga picta) in tuniko, okrašeno z uvezenimi palmovimi vejami (tunica palmata), ovenčan z lovorjevim vencem in držeč v roki slonokoščeno palico ali žezlo se je peljal skozi zmagoslavna vrata (porta triumphalis) v mesto na vozu, ki so ga vlekli beli konji (albi equi). Pred vozom so korakali vklenjeni ujetniki (per triumphum ducere Ci.), prav tako so spredaj nosili plen, vojaki pa so peli slavospeve ali pa tudi zabavljice na račun triumfatorja in vpili „io triumphe“: L., Ci., Suet. Senat je triumfatorja spremljal na Kapitol, kjer je ta žrtvoval Jupitru bele bike (albi greges Romanos ad templa deûm duxere triumphos V.): Plin., Ap. idr., tu dum precedis, „io triumphe“ dicemus H., triumphum deportare ex provinciā N., Ci. priboriti si zmagoslavje nad … , triumphum postulare, impetrare L., triumphum frequentare ali celebrare (o vojakih) L., triumphum agere de Liguribus L., de classe Ci. ali ex Etruriā, ex Aequis L. ali (z gen. osebe) Baiorum L. triumfirati (slaviti zmagoslavje) nad kom (čim); toda: Pharsaliae pugnae Ci. zaradi bitke pri Farzalu, in urbem reversus tres triumphos egit, unum ex Illyrico, alterum ex Actiacā victoriā, tertium de Cleopatra L., triumphus fuit tantum de nomine Fl. pri triumfu je bilo proslavljeno (navedeno) le njeno ime.

2. metaf. triúmf = slavna zmaga, zmagoslavje, zmagovit boj, starejše zmagodobitje: ut repulsam tuam triumphum suum duxerint Ci., luxuriae Plin., ex inimicorum dolore Ci., de se ipso Iust., pro victorialibus epulares (pri popivanju) triumphi Amm.

trōppo

A) agg. preveč:
c'è troppa gente preveč je ljudi

B) pron.

1. preveč (oseb):
qui siamo in troppi tu nas je preveč

2. preveč (količina):
non comprare altri vestiti, ne hai fin troppi ne kupuj drugih oblek, imaš jih preveč
ho troppo da fare preveč imam dela

C) avv.

1. preveč, pretirano, prekomerno:
è troppo bello per essere vero preveč je lepo, da bi bilo res
di troppo preveč
bere un bicchiere di troppo spiti kozarec preveč
qui sono di troppo tu sem odveč
troppo buono!, troppo gentile! zelo ste dobri, prijazni (vljudnostna fraza)
troppo poco zelo malo, premalo
mangiare troppo poco premalo jesti

2. zelo, mnogo
non troppo ne preveč, ne prav, ne posebno:
non mi sento troppo bene ne počutim se prav dobro

Č) m (kar je) preveč
PREGOVORI: il troppo stroppia
l'assai basta e il troppo guasta preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro

trouver [truve] verbe transitif najti, odkriti, naleteti, zadeti (quelqu'un, quelque chose na koga, na kaj); zalotiti, presenetiti; figuré dobiti; nabaviti si, priskrbeti si; izmisliti, iznajti, izumiti; smatrati, imeti za; meniti (que da); občutiti kot, najti priložnost (à za)

se trouver nahajati se; počutiti se
trouver bon, mauvais odobravati (spoznati za dobro), ne odobravati
la trouver mauvaise, raide, saumâtre (familier) biti nezadovoljen, jezen zaradi kake nevšečnosti
aller, venir trouver quelqu'un obiskati koga, iti, priti na obisk h komu
il trouve à redire à tout on graja, kritizira vse
où trouve-t-on ...? kje se dobi ...? kje dobimo?
y trouver son compte priti pri tem na svoj račun
je trouve le temps long čas se mi meče, naveličal sem se že čakanja
ne pas trouver le temps de quelque chose ne imeti časa za kaj
comment trouvez-vous cela? kako se vam zdi to?
je trouve la question difficile vprašanje se mi zdi težko
je lui trouve bonne mine zdi se, vidi se mi zdrav
il a trouvé son maître naletel je na sebi močnejšega
(familier) où as-tu trouvé cela? iz česa sklepaš to? kaj ti daje to misliti?
je trouverai bien à te tirer de là bom že kaj našel, da te bom izvlekel iz tega
se trouver bien dobro se počutiti
la nouvelle se trouva fausse vest se je izkazala za napačno
se trouver mal omedleti, onesvestiti se
se trouver mal de quelque chose biti nezadovoljen s čim
je me trouve dans l'impossibilité de t'aider nemogoče mi je ti pomagati
il se trouve que ... pripeti se, da ...
il se trouve toujours des gens qui ... vedno se najdejo ljudje, ki ...
si tu te trouves malin! če misliš, da si pameten!
se trouver être, avoir slučajno hiti, imeti
il se trouvait habiter tout près de chez nous slučajno je stanoval čisto blizu nas
(populaire) si ça se trouve je zelo mogoče, da ...
je veux bien aller le voir, mais, si ça se trouve, il est déjà parti želim ga obiskati, toda zelo mogoče je, da je že odpotoval

tūber¹ -eris, n (iz kor. *tūbh- (paralelni kor. k *tu-m- v tumēre))

1. vsak izrastek na telesu, grba, bula, novotvorba, oteklina, nabreklina, tumor, tvor, uljé (starejše gluta): cameli, boum Plin., tuber est totum caput Ter. vsa glava je v bulah = vsa glava je ena sama bula; pren. tubera bule = velike napake (naspr. verrūcae mehurčki = male napake): qui, ne tuberibus propriis offendat amicum, postulat, ignoscet verrucis illius H.

2. metaf.
a) lesna grča, hrga: Plin.
b) bot. gomólj (gomòlj), starejše gomoljíka: tubera radicis rotunda Plin. okrogla gomoljasta korenika.
c) bot. vrsta gob, mavrah, smrček in morda poseb. gomoljika (starejše lanož): Plin., Iuv., Mart.
d) bot. tuber terrae = cyclamīnos cikláma, kokórik (kokorík), starejše kozja repica (Cyclamen europaeum Linn.): Plin.
e) krtina (kot psovka): recte, videbo te in publicum, mus, immo terrae tuber Petr.

túdi also; too; as well; likewise; so; moreover, in addition

ne samo... ampak tudi... not only... but also
jaz túdi I too, me too, so (am) I, so (do) I
on govori tudi nemško he speaks German too
túdi tu here too
túdi ne nor, neither
lahko prideš in tvoja sestra túdi you can come, and your sister too (ali and so can your sister)
on prihaja in njegov brat túdi he is coming and his brother is too (ali also ali and so is his brother)
Moj brat govori angleško. - Jaz tudi. My brother speaks English. - So do I.
Jaz tega ne morem verjeti. - Mi tudi ne. I cannot believe it. - Neither (ali nor) can we.
Tega nisem vedel. - Jaz tudi ne. I didn't know that. - Neither did I.
Tudi če bi to bilo res, ne smeš tega reči Even if it were true you should not say that
to mislim túdi narediti I mean to do it, too

túdi

A) adv.

1. anche, pure:
ni samo lepa, je tudi pametna non solo è bella, è anche intelligente
smem tudi jaz zraven? Ne, ti pa ne vengo anch'io? No, tu no

2. anche, financo, persino:
mnogi so omedleli, nekateri tudi umrli molti svennero, alcuni persino morirono
po mnogih neuspehih so odnehali tudi najbolj trmasti dopo ripetuti insuccessi, desistettero anche i più tenaci

3. (za podkrepitev trditve) proprio:
ti se moraš tudi povsod vmešavati devi proprio ficcare il naso dappertutto

B) konj.

1. ne le ... ampak tudi, ne samo ... ampak tudi non solo... ma anche:
ni samo govoril, je tudi pridno delal non si limitava solo a parlare, era bravo anche a lavorare

2. tudi če, če tudi, tudi kakor, tudi ko anche se; benché:
če bi tudi hotel, ne sme anche se lo volesse, non deve (farlo)

tueggiare v. intr. (pres. tueggio) (dare del tu) tikati (koga)

tújec stranger; (inozemec) foreigner; (tuj državljan) alien, foreign subject, unnaturalized foreigner; (neznanec) unknown person

jaz sem tu tújec I am a stranger here
nezaželen tújec undesirable alien
knjiga tújcev visitors' book
vodnik za tújce (tourist) guide
sovražen do tújcev hating aliens, xenophobic
sovraštvo do tújcev xenophobia
sovražnik tújcev xenophobe

túkaj glej tu ; (na pismih) Presente

tùle adv. glej tu

tùlele adv. glej tu

tum (adv. acc. n. pron. debla *to-; prim. tam, tālis, tot in iste)

I. adv.

1. takrat, tedaj, nato, v tistem času (starejše ondaj); o trenutku v preteklosti;
a) adv. sam: tum pater omnipotens perfregit Olympum O., si tum se cum Catilina coniunxerat Ci.
b) adv. v korelaciji: cum … tum Ci., ubi … tum Ter., postquam … tum S., tum … cum Q., quod tum adsequi non potuerunt, id nunc adsecuti sunt Ci.

2. tedaj, takrat (starejše ondaj), nato, v zvezi z drugimi časi: ambulantes, tum autem residentes Ci., quod si quando accidit, tum fit, ut … Ci., tum, cum tu es iratus, permittis iracundiae dominatum animi tui Ci.; okrepljeno: tum denique Pl., Ci., tum maxime Q., tum vero Ci., tum iste aliquando „age, dic“ inquit Ci.; elipt.: tum Scipio (sc. discit) Ci., tum iste: „quam mihi religionem narras?“ Ci., quid tum Cassius? Ci.

3. metaf. za zaznamovanje vrstnega reda nato, potem, zatem, (na)dalje: Lento, Nucula, tum Antonius Ci.; poseb. pogosto v dvočlenskih in veččlenskih zvezah: primum … tum, primum … deinde … tum, primum … deinde … tum … post (postremo); najdemo še razne druge zveze. —

II. conj.

1. zdaj … zdaj; vsi členi so enakovredni: dissero in utramque partem tum Graece tum Latine Ci., iste tum petere ab illis, tum minari; tum spem, tum metum ostendere (2 + 2 člena) Ci., stellae tum occultantur, tum rursus aperiuntur; tum adeunt, tum recedunt; tum antecedunt; tum subsequuntur; tum celerius moventur, tum tardius, tum omnino ne moventur quidem (2 + 2 + 2 + 3 členi) Ci.

2. occ. in … in še posebej, in … posebej pa, kakor … tako zlasti, če že … potem gotovo (posebej, šele), ne samo … ampak tudi, tako … kot tudi, tako … kot še posebej ipd.; prvi člen kot prorek, ki je manj pomemben: tum … tum autem Ci., tum … tum vero Ci.; večinoma pa cum … tum (v istih pomenih): cum multae res explicatae non sunt, tum perdifficilis quaestio est de naturā deorum Ci.