Franja

repent [ripént] prehodni glagol & neprehodni glagol
obžalovati, kesati se (of česa)

I have nothing to repent ničesar nimam obžalovati
I repent me of all I did vsega se kesam, kar sem naredil
he repented of his ingratitude obžaloval je svojo nehvaležnost
you shall repent it! obžaloval boš (žal ti bo za) to!
to repent one's words obžalovati svoje besede
arhaično it repents me that I did it kesam se, žal mi je, da sem to storil

repentir*, se [rəpɑ̃tir] kesati se, obžalovati (de quelque chose kaj)

il se repent d'avoir trop parlé kesa se, ker je preveč govoril
repentir de sa mauvaise conduite obžalovati svoje slabo vedenje

replacer [rəplase] verbe transitif nazaj, zopet namestiti, postaviti

replacer verticalement zopet postaviti pokonci
replacer ses employés premestiti svoje uslužbence na nova mesta
se replacer najti si novo službo

répondre* [repɔ̃drə] verbe transitif odgovoriti, odgovarjati, odvrniti; juridique izdati odlok, odločbo; verbe intransitif dati odgovor; ugovarjati; zagotavljati (que ... da ...); javiti se (à quelque chose na kaj); figuré upravičiti (zaupanje), izpolniti (upanje); vrniti, vračati (vljudnost, dobroto) ustrezati, biti simetričen, biti enakovreden (à quelque chose čemu); reagirati (à quelque chose na kaj); jamčiti, biti porok, biti odgovoren (de quelqu'un, quelque chose za koga, za kaj); prevzeti, nositi odgovornost (de za)

se répondre ustrezati si; sam si dati odgovor; medsebojno si odgovarjati; izmenoma peti; razumeti se
répondre à l'appel odzvati se pozivu
répondre à l'attente de quelqu'un izpolniti pričakovanje kake osebe
je réponds de cet employé jamčim za tega uslužbenca
j'en réponds jamčim za to, na to se lahko zanesete
répondre des dettes de sa femme obvezati se za plačilo dolgov svoje žene
je ne réponds de rien ne odgovarjam za nič, nič ne jamčim
répondre pour un débileur biti porok za dolžnika
répondre à une invitation odzvati se vabilu; sprejeti povabilo
ce n'est pas répondre, vous ne répondez point to ni noben odgovor (na moje vprašanje)
les marchandises ne répondent pas à l'échantillon blago ne ustreza vzorcu
répondre à ses parents (nazaj) odgovarjati staršem (o otroku)
répondre vertement à quelqu'un ostro komu odgovoriti
répondre par retour du courrier odgovoriti z obratno pošto
répondre à un salut odzdraviti
répondre à la force par la force, à la haine par l'amour na silo odgovoriti s silo, na sovraštvo z ljubeznijo
ces freins répondent bien te zavore dobro reagirajo, delujejo
ce chien répond au nom de Castor ta pes sliši na ime Kastor
la douleur lui répond à la tête, dans la main bolečino posredno čuti v glavi, v roki
(téléphonie, télégraphie, télévision) j'ai fait le numéro, ça ne répond pas klical sem številko, pa se nihče ne javi
bien répondu! (familier) dober odgovor!

reprendre* [rəprɑ̃drə] verbe transitif zopet vzeti, povzeti; nadaljevati, odvrniti, odgovoriti; nazaj vzeti (besedo, obljubo); vzeti zopet v posest, v last; zopet dobiti, zopet prijeti; zopet začeti; grajati; zopet zavzeti, osvojiti nazaj; zopet privzeti (navado); kupiti nazaj; prevzeti, vzeti v plačilo; zopet igrati (gledališko igro); zožiti (obleko); zakrpati (nogavico); verbe intransitif zopet narasti, zrasti, zopet pognati korenine; zopet se (za)celiti; priti spet k moči, opomoči si; zopet se začeti, priti zopet v rabo; figuré dvigniti se; zopet zamrzniti; nadaljevati (v pogovoru)

se reprendre (figuré) zopet se oprijeti, se obesiti (à na); priti nazaj (à na); popraviti se, opomoči si, priti spet k sebi, zopet se obvladati, se premagati, zopet se zavedeti
se reprendre à quelque chose spet se navaditi na kaj
en reprendre (lovski pes) zopet najti sled
trouver à reprendre (à tout) na vsem najti napake, vse grajati, kritizirati, zabavljati na vse
les chairs reprennent rana se celi
reprendre un chemin zopet iti po (neki) poti
reprendre en compte vzeti v plačilo
reprendre connaissance priti spet k zavesti
reprendre courage spet se opogumiti
reprendre san cours priti zopet v svoj tek
les cours de faculté vont reprendre dans quelques semaines predavanja na fakulteti se bodo zopet začela čez nekaj tednov
reprendre le dessus zopet dobiti premoč
reprendre ses études nadaljevati svoje študije
reprendre un enfant (po)karati otroka
la fièvre m'a repris zopet sem dobil vročino
reprendre femme zopet se oženiti
reprendre ses forces zopet (za)dobiti svoje moči, priti k moči
le froid a repris mraz je zopet pritisnil
on m'a repris ma vieille voiture odkupili so mi moj stari avto
reprendre haleine zopet priti k sapi, oddahniti si
reprendre le large zopet odpluti na široko morje
reprendre un oiseau zopet ujeti ptiča
la pluie a repris spet je začelo deževati
reprendre son poste vrniti se na svoje mesto
il a bien repris depuis son opération dobro si je opomogel po svoji operaciji
reprendre un rhume spet se prehladiti
la rivière a repris reka je spet zamrznila
on ne m'y reprendra plus to se mi ne bo več zgodilo, na ta led ne bom več šel
que je ne vous y reprenne plus! da se to več ne primeri (z vami)!
reprendre le travail znova začeti delo
je viendrai vous reprendre pridem zopet po vas
reprendre une ville osvojiti nazaj mesto
reprendre un tableau retuširati sliko
reprendre quelqu'un vertement ostro pograjati koga

represent [reprizént] prehodni glagol
predstaviti, predstavljati, predočiti, prikazati, opisati, orisati, slikati, izraziti; utelesiti
gledališče igrati, predvajati, izvesti, da(ja)ti, uprizoriti; simbolično predstavljati, pokazati, prikazati, simbolizirati; zastopati, predstavljati, reprezentirati; pomeniti; odgovarjati, ustrezati

to represent to oneself predstavljati si
to represent a firm zastopati firmo, biti zastopnik firme
to be represented biti zastopan
I am not what you represent me to be jaz nisem tak, kakršnega me predstavljate
he is represented as being a liar prikazujejo ga kot lažnivca
he represents his constituency on zastopa svoje volilno okrožje

représentation [rəprezɑ̃tasjɔ̃] féminin predstavljanje, zastopanje, reprozentacija; nadomeščanje; juridique, politique, commerce zastopstvo, predstavništvo; théâtre predstava; predstavitev, prikazovanje, prikaz; položaju ali stanu primeren videz, nastop; reprezentanca

par représentation de sa mère v zastopstvu svoje matere
représentation cinématographique filmska predstava
représentation diplomatique, consulaire diplomatsko, konzularno predstavništvo (auprès de pri)
représentation exelusive (commerce) izključno zastopstvo
représentation juridique pravno zastopstvo
représentation de music-hall varietejska predstava
représentation du peuple, nationale ljudsko, narodno predstavništvo
première représentation d'une pièce prva predstava, premiera gledališke predstave
représentation de gala, en matinée, en soirée gala, matinejska, večerna predstava
allocation féminin pour les frais de représentation doklada za reprezentančne stroške
faire de la représentation opravljati poklic trgovskega potnika

réprimer [reprime] verbe transitif zatreti, potlačiti; médecine zaustaviti, zadržati; omejiti, brzdati; bojevati se proti, preganjati; kaznovati

se réprimer brzdati se, zadržati se
réprimer ses désirs, ses passions brzdati svoje želje, strasti
réprimer sa colère krotiti svojo jezo, požreti jezo
réprimer un sanglot zadržati ihtenje, jok
réprimer impitoyablement une insurrection, une révolte, des désordres, des abus neusmiljeno zatreti vstajo, upor, nemire, zlorabe

répudier [repüdje] verbe transitif odsloviti, zavreči (ženo); zavrniti, odkloniti, odreči se (quelque chose čemu)

répudier son mari zavreči, odsloviti soproga, moža
répudier sa foi, ses devoirs zavreči, opustiti, zanikati svojo vero, svoje dolžnosti
répudier la nationalité française, une succession odpovedati se francoskemu državljanstvu, dediščini

res, rei, f (iz indoev. kor. *rēi̯- posest, posestvo, bogastvo; prim. skr. rā́ḥ posestvo, bogastvo, rāti, rāsatē daje, podeljuje, rātíḥ podelitev)

I.

1. posestvo, imovina, imetek, imetje, premoženje, blago: res familiaris C., Ci., N. zasebno premoženje, res et possessiones Icti. premično in nepremično blago = premičnine in nepremičnine, aestimationes possessionum et rerum C., pro re nostrā Ter. našemu premoženju primerno, res fidesque S. imetje in kredit (zaup), res eos iam pridem, fides nuper deficere coepit Ci., res tuas tibi habeto = vzemi svoje imetje nazaj (formula pri ločitvi), et genus et virtus nisi cum re (plemstvo brez denarja) vilior alga est H., rem quaerere Pl. ali rem facere Ter. pridobivati si imetje (premoženje), rem conficere Ci. zapraviti premoženje (imetje), erat ei pecuaria res ampla et rustica sane bene culta et fructuosa Ci. veliko živine in lepo obdelano posestvo, servorum exercitūs illum in urbe conscripturum fuisse, per quos totam rem publicam resque privatas omnium possideret? Ci.; od tod rēs pūblica, pa tudi (zlasti pri zgodovinarjih) samo rēs državno imetje, državno premoženje: cum tu reliquias rei publicae dissipavisses Ci., si res essent refectae N.
b) državna blaginja, državna korist, državni prid, uspeh (korist) države: e (ex) re publicā est N., Ci., L. državi je v prid, državna blaginja zahteva, e re publica facere Ci. ali ducere L. državi v prid.
c) država, občina: rem publicam administrare N., gerere Ci., res Romana H., L., Persicae res Cu., res Albana L., tria genera rerum publicarum Ci., res eorum civibus … agris aucta S.; v pl.: res Priami evertere V., incruenta urbs et res sine discordia translatae T.
d) državna oblast, državna uprava: res publica erat penes eum N., rem publicam alicui tradere N., rem publicam attingere, capessere Ci., N. = accedere ad rem publicam N. posvetiti se državništvu (politiki), versari in rebus publicis N. ukvarjati se s politiko, sentire eadem de re publica Ci. biti istega političnega mišljenja (prepričanja), rerum potiri N., Cu. zavladati, polastiti se najvišje oblasti.

2. meton. prid, korist, hasek, hasen, sreča: res magis quaeritur, quam clientium fides Pl., in rem suam convertere Ci. v svoj prid (svojo korist) obrniti (obračati), okoristiti (okoriščati) se, quidnam facerent de rebus suis N. glede na svoj prid, aliquem suis rebus abalienare N., id frustra an ob rem faciam S. s pridom, in rem conducit (est) koristno je z inf. (S., L.) ali z ACI ali ut in cj.: Pl., Ter. idr., ex tua re est ut moriar Pl. tebi koristi, ex re mea Ci. meni v korist, haec tuā re feceris Pl. sebi v prid, subdole ab re consulit Pl. svetuje na (v) škodo; ab re visum est Ci. zdelo se je nekoristno, neprimerno; occ. vzrok, razlog, povod, le v zvezah: eā (eādem) re, hāc rē, quārē; ob eam (hanc) rem, quam ob rem zato, zaradi tega: Pl., Ci., Lucr. idr., nulla aliā rē (zaradi ničesar drugega = le (samo) zaradi) quam bonitate hereditates exsequi N.

3. (poseb.)
a) opravek, opravilo, podjetje, zadeva: rem cum aliquo transigere Ci., nullius rei praes factus est N. ni bil porok pri nobenem podjetju, neque postea res ulla gesta est publice N. državni posel, ei rei praefecit Datamem N. to podjetje je zaupal, cum tantis rebus praefuisset N. ko je bil vodil tolika podjetja, felix rerum exitus Cu., de communi re dicere C.; od tod: tecum mihi res est Ci. s teboj imam opravek, s teboj imam (mi je) opraviti, sibi cum Thebanis rem esse N. imajo opraviti (imajo opravek, imajo pravka) s Tebanci (= bojevati se morajo s Tebanci).
b) pravna stvar, pravna zadeva, pravda(nje), tožba, sodni proces (splošneje kot causa): utrum rem an litem dici oporteret Ci., rem indicare Ci., de rebus ab isto cognitis iudicatisque et de iudiciis datis Ci., in ius de sua re numquam iit N. o svoji stvari, quarum rerum, litium, causarum condixit pater patratus Formula vetus ap. L.
c) ukvarjanje, pečanje s čim: res frumentaria Ci. sprva žitna zaloga, zaloga živeža, živež, potem zalaganje (preskrbovanje, oskrba) z živežem, res militaris C. ali bellica Ci. bojevanje, vojskovanje, res navalis L. pomorstvo, mornarstvo, res rustica Col. ali res rusticae Ci. poljedelstvo, kmetijstvo, kmetovanje, res urbana Ci. civilno poslovanje, mirovni opravek, opravek v miru, res divina Kom., N., V. in pl. res divinae Ci. žrtvovanje; v pl. tudi verske zadeve, verstvo: C. —

II. splošno

1. reč, stvar, zadeva, predmet: res, quae numquam fuerunt, ut Scylla Ci., divinae humanaequae Ci., ignorantia bonarum rerum N. dobrih stvari = oblizkov, poslastic, natura rerum Ci. = narava, priroda, svet, caput rerum (glavno mesto sveta) urbs Romana O., rerum repertor V. stvarnik sveta; poseb. pogosto gen. rerum: abdita, ficta rerum H. = abditae, fictae res skrivnosti, izmišljotine; rerum (pleonast.): timeo, quid rerum gesserim Pl., quid rerum geritis Pl., Cat.; tako se z rerum okrepi superl.: maxima rerum Roma V. največje (na svetu, gr. τῶν ὄντων), rerum pulcherrima, Roma V. najlepši, pulcherrima rerum eloquentia Q., vēnit vilissima rerum hic, aqua H., pulcherrime rerum, maxime rerum H. ljubi moj, moje vse; pesn.: fessi rerum V. od trpljenja utrujeni.

2. reč, stvar, zadeva, predmet = determinativni zaimek nekaj, kaj, to, da se obnovi oz. prikliče v spomin
a) kaka predhodna beseda: vinum ad se importari non sinunt, quod eā re (= vino) … homines effeminari arbitrantur T., multae artes … quibus rebus exculta est hominum vita Ci.
b) kak predhoden pojem: claudus fuit altero pede: quae res (= id, quod to, kar = in to = in ta hiba) aliquid afferebat deformitatis N., quae res ei maturavit mortem N. ta stvar pa = to pa, Dion rem eo perduxit M. jo je prignal do tega, res una solaque H. eno edino (sredstvo); tako lat. redno opisuje neutr. subst. adj. in pron. v tistih (odvisnih) sklonih, v katerih bi se ne ločila od moškega spola, npr. nihil, nullius rei, nulli rei, nullā re; id, eius rei, ei rei, ea re (aliquis, hoc idem itd.); še zlasti v pl. multa, multarum rerum, multis ali bis rebus (dat. in abl.); včasih tudi v acc.: multas res novas (= multa nova) in edictum addidit N. veliko novega. Zato subst. res v takih zvezah nav. ne slovenimo, ampak ga večinoma nadomeščamo z neutr. ob njem stoječega prilastka, npr.: ea res to, de eā re o tem, nulla res nič, utraque res oboje, multae res mnogo, veliko, his (quibus) rebus s tem, od tod, zato, tako, in omnibus rebus v vsem itd., suis rebus consulere N. za svoje (za sebe samega, zase) skrbeti; prim. res cibi = cibus Ph., res Veneris ali res Venereae Ci. = Venus užitek ljubezni, ljubezen.

3. (kolekt.) stvar, stanje, položaj, okoliščine, razmere: auctoritas … adhibeatur ad monendum non modo aperte, sed etiam acriter, si res postulabit Ci., res autem haec est Ci. stvar je pa ta(ka), e re natā Ter. = pro re natā Ci. ali samo pro re L. po okoliščinah, kakor nanesejo okoliščine, glede na okoliščine, in omnibus rebus (v vseh položajih) singulari fuit industriā N., tanta rerum commutatio N. sprememba (obrat) razmer, id ex rebus et temporibus indicari potest N. po časovnih razmerah, glede na časovne razmere, res bene (male) se habet Ci. razmere dobro (slabo) kažejo, dobro je (kaže), slabo je (kaže), res ita se habet Ci. stvar je taka, tako je to; poseb. res adversae neugodne razmere = nesreča, res secundae ugodne razmere = sreča; pesn.: res dubiae V. nevaren položaj, res laetae V., rerum fiducia V. prepričanost, zaupanje v srečo, cardo rerum V. „obratišče“, prelomnica, mejnik usode, res egenae V. nesreča, beda, sunt lacrimae rerum V. za nesrečo, imperitus rerum Ci. razmer, res in suspicionem venit Ci. dvomi se, res in opinione est Ci. misli se, novis rebus (novotarije, državni prevrat) studere Ci., Atheniensium rebus studere N. biti atenskega mišljenja, biti na atenski strani, simpatizirati (držati) z Atenci, rebus Gallicis favere C. biti naklonjen Galcem, podpirati Galce. —

III. (s posebnim poudarkom dejanstvenosti)

1. delo, dejanje, čin: magnas res mari gessit N., conclamant se ituros: clamoremque res est secuta L., res dicta secuta est O. rečeno storjeno, aut consilio aut re iuro Ter., tantarum rerum gloria V., rebus spectata iuventus V. v dejanju (dejanjih, dejansko) preizkušena; poseb. pogosto: res gerere, rem gerere (bene, male) Ci. idr. kako nakano (namero, načrt) izvesti (dognati); occ. (o poveljniku): re bene, male gesta N., C. po srečni, po nesrečni bitki (vojni), arma ante rem nitentia L. pred bojem; zelo pogosto: res gestae dejanja, auctor rerum L. izvrševalec (prim. gerō).

2. dogodek, prigoda, zgoda, dogodivščina, pripetljaj, pripetek, prikazen, pojav, fenomen: res magna L. pomemben dogodek, res nova N., V. idr. pojav, prosperae inopinataeque res N., res dura et regni novitas me talia cogunt V.; occ. res veteres Ci. stari vek, zgodovina, povest(nica): res Italicae N.; v pl.: res populi Romani perscribere L., rerum scriptor L. zgodovinar, zgodovinopisec, povestničar, povestničnik.

3. dejanska stvar, dejstvo: satis est unam rem exempli gratiā proferre N., sine nominibus res notavit N., rerum exempla N. značilna dejstva; occ.: vana missa est vox auguris: exitus illam resque (uspeh) probat O., servus, ut res ipsa declaravit, frugi atque integer Ci.; abstr. dejanstvenost, dejanskost, dejanstvo, resničnost, stvarnost, bitnost, bistvo, bit, vsebina, resnica (poseb. pogosto v naspr. z verbum, vocabulum, nomen idr.): rem opinor spectari, non verbā Ci., causam apud Philippum regem verbo (le po imenu), re ipsā quidem (v resnici pa) apud Polyperchontem iussus est dicere N., populi nomine, re autem verā sceleratissimo latrocinio Ci., res atque veritas ipsa Ci. prava pravcata resnica, rem ipsam putasti Ter. pravo si pogodil, re verā Ci., H., N. = re ipsā Ter., N., Ci. (za)res, resnično, v resnici, res est Pl. res je (to) tako, ut res erat S. kakor je bilo v resnici, hoc (id), quod res est Kom. kakor je v resnici; tudi samo: quod res est Ci. ep., positum esse in re Ci. res biti, quid in re sit Ci. kaj je res; gl. tudi reāpse.

Opomba: Gen. in dat. sg. rēī: Lucr., gen. sg. rei enozložen na koncu verza: Lucr.

resníca truth; arhaično sooth

v resníci in truth, in fact; in (good) sooth
gola resníca naked truth
čista resníca the very truth
neolepšana resníca unvarnished truth
sveta (božja) resníca gospel truth, God's truth
nepotvorjena resníca unadulterated truth
resníci na ljubo out of regard for the truth
vsa, polna resníca the whole (ali full, plain) truth
povedati vso resníco (figurativno) to spill the beans
grenka, neugodna resníca home truth
dokaz resníce proof of truth
brez trohice resníce without a shred of truth
zaradi resníce for the sake of truth
resníca ni prijetna truth is unpalatable
to je sveta resníc! it's God's truth!
v tem ni niti besedice resníce there is not a word of truth about it
dokazati resníco to prove (ali to establish) the truth
imeti, vzeti kaj za sveto resníco to take something for gospel
ne lepšam resníce I call a spade a spade; I don't mince words, I speak frankly
postati resníca to become reality, to be realised; to come true
izkriviti, popačiti resníco to colour (ali to stretch, to heighten) the truth, to distort (ali to mispresent, to garble) the truth
potlačiti resníco to hush something up; to suppress the truth, to keep things (ali something) dark
povedati čisto resníco to tell the plain, unvarnished truth
povedal sem mu nekaj gorkih resníc I told him some home truths
da povem resníco... to tell the truth, truth to tell...
v obraz sem mu povedal resníco I told him bluntly (ali plainly)
v brk sem mu povedal resníco I told him point-blank
prikrojiti resníco po svoje to strain the truth
zabrusiti komu resníco v obraz to fling the truth in someone's teeth
to je pačenje resníce it is a distortion of the truth
resníca je počasi prišla na dan the truth has leaked out

respect² [rispékt] prehodni glagol
spoštovati, ceniti, upoštevati; imeti obzir (do), ne kršiti, ščititi (pravice); tikati se (česa), zadevati (kaj), imeti zvezo z

as respects kar se tiče
to respect one's elders spoštovati svoje starše
to respect neutrality spoštovati nevtralnost
to respect oneself nase gledati (nase nekaj dati)

respect [rɛspɛ] masculin spoštovanje, čislanje; respekt (de pred); vieilli obzir, ozir; pluriel odlično spoštovanje

sans respect de brez ozira do, ne oziraje se na
sauf votre respect če (mi) dovolite, z dovoljɛnjem, brez zamere
sous divers respects v razaih pogledih, ozirih
au respect de gledé, v odnosu do, v primeri z
respect humain strah pred javnim mnenjem
respect pour les morts spoštovahje do mrtvih
avoir, témoigner du respect à, envers, pour quelqu'un, à l'égard de quelqu'un imeti, pokazati spoštovanje do koga, do česa
je suis avec (un profond) respect vaš vdani (v pismu)
inspirer le respect zbujati spoštovanje
manquer de respect envers quelqu'un ne imeti spoštovanja do koga
manquer de respect à une femme dovoliti si preveliko domačnost do kake ženske
tenir en respect držati v strehu, v šahu
rendre ses respects à quelqu'un izkazati svoje spoštovanje komu
traiter quelqu'un avec respect spoštljivo ravnati s kom

respecter [rɛspɛkte] verbe transitif spoštovati, čislati; prizanašati, imeti obzir (quelque chose do česa); ne motiti ali prekiniti; držati se (roka, termina)

se respecter nase kaj dati, poznati svojo (lastno) vrednost; medsebojno se spoštovati
respecter ses parents, ses supérieurs spoštovati svoje starše, svoje predstojnike
respecter les traditions spoštovati tradicije, držati se tradicij
respecter le sommeil de ses voisins ne motiti spanja svojih sosedov

respective [rispéktiv] prislov
ki se nanaša na vsakega poedinega, poedini, individualen; zadeven; vsakokraten

the respective merits of the candidates individualne zasluge (prednosti, dobre strani) vsakega od kandidatov
go to your respective places pojdite vsak na svoje mesto
they went their respective ways šli so vsak svojo pot

respectueux, euse [-ktɥö, z] adjectif spoštljiv (envers ses parents do svojih staršev); féminin, humour prostitutka

être respectueux de quelque chose biti spoštljiv do česa
présenter ses respectueuses salutations izraziti svoje spoštljive pozdrave
rester à distance respectueuse ostati v spoštljivi razdalji

ressentir* [rəsɑ̃tir] verbe transitif (živo) čutiti, občutiti; zameriti; spominjati se s hvaležnostjo

se ressentir spomniti se
se ressentir de čutiti učinke, posledice
ressentir un malaise, une douleur občutiti neugodje, bolečino
ressentir de l'amitié, de la sympathie, de l'amour, de la pitié čutiti prijateljstvo, simpatijo, ljubezen, usmiljenje
ressentir un bienfait, se ressentir d'un bienfait spomniti se (s hvaležnostjo) dobrote
ressentir une insulte, se ressentir d'une insulte zameriti žalitev
se ressentir d'un mal čutiti učinke, posledice bolezni
il se ressent de sa chute, de son opération, de son ancienne blessure čuti posledice svojega padca, svoje operacije, svoje stare rane
notre pays s'est ressenti longtemps de la guerre naša dežela je dolgo časa čutila posledice vojne
(familier) s'en ressentir pour čutiti se v dobri dispoziciji za
ne pas s'en ressentir pour quelque chose ne imeti volje, poguma za kaj
il ne s'en ressentait pas pour faire les 10 kilomètres à pied ni imel volje, poguma, ni se mu ljubilo napraviti 10 km peš, prepešačiti 10 km

restituírati (-am) perf., imperf. (vrniti, povrniti; obnoviti, obuditi) restituire; far rivivere:
v svoje delo je restituiral prvotno idejo humanizma nella sua opera restituì, fece rivivere l'ideale originario dell'umanesimo

rēsto m

1. ostanek, preostanek:
del resto sicer

2. mat. ostanek

3. ostanek, ostali denar, razlika:
avere il proprio resto pren. dobiti svoje
lasciare il resto di mancia pustiti napitnino

4.
resti pl. ostanki, zapuščina:
i resti di una necropoli ostanki grobišča
resti mortali zemeljski ostanki, truplo

resume [rizjú:m] prehodni glagol & neprehodni glagol
zopet dobiti (moč itd.), zopet zavzeti (mesto, položaj), zopet prevzeti; zopet začeti, se oprijeti, se lotiti (posla itd.); povzeti, nadaljevati; na kratko ponoviti (prikazati, razložiti), dati kratek, zgoščen pregled; rezimirati

to resume conversation povzeti razgovor
to resume a journey nadaljevati potovanje
to resume one's maiden name privzeti zopet svoje dekliško ime
to resume one's pipe zopet (začeti) kaditi pipo
he resumed painting začel je zopet slikati
let us resume where we left off nadaljujmo, kjer smo nehali
to be resumed se bo nadaljevalo, nadaljevanje sledi