Franja

disociacijski pridevnik
1. kemija (o razpadu molekul) ▸ disszociációs
Pri višjih temperaturah imajo pomembno vlogo disociacijski in ionizacijski postopki. ▸ Magasabb hőmérsékleten fontos szerepet játszanak a disszociációs és ionizációs folyamatok.
Povezane iztočnice: disociacijska konstanta

2. psihologija (o umskem procesu) ▸ disszociációs, disszociatív
Pogosto je prisoten občutek otopelosti, čustvene neodzivnosti ter nezaznavanje okolice. Lahko so prisotni tudi drugi disociacijski simptomi. ▸ Gyakori a zsibbadtság érzése, az érzelmi érzéketlenség és a környezet-tudatosság hiánya. Egyéb disszociatív tünetek is előfordulhatnak.
Poznamo številne disociacijske tehnike in te vam bodo pomagale, da se boste oddaljili od neprijetnih dogodkov ali težavnih ljudi in prilagodili svoje poglede. ▸ Számos disszociációs technikát ismerünk. Ezek segítenek abban, hogy elhatárolódjon a kellemetlen eseményektől vagy nehéz emberektől, és kiegyensúlyozza a nézeteit.

disordine m

1. nered; zmeda, zmešnjava:
nella stanza c'è un gran disordine v sobi je velik nered
stato di disordine mentale duševna zmeda
avere i capelli in disordine biti razkuštran

2. (sregolatezza) nerednost, nezmernost

3. pl. nemiri, neredi; izgredi:
nel paese sono scoppiati gravi disordini v državi so izbruhnili hudi neredi

disparaître* [disparɛtr] verbe intransitif izginiti; izgubiti se; umreti

faire disparaître odstraniti, odpraviti, pospraviti
faire disparaître un document compromettant skriti kompromitirajoč dokument
faire disparaître un obstacle, une difficulté, un doute odstraniti zapreko, težkočo, dvom
les taches ont disparu au lavage madeži so izginili pri pranju
il a disparu de chez lui izginil je, ušel je, pobegnil je z doma

dispendieux, euse [-pɑ̃djö, z] adjectif zelo drag, ki mnogo stane

besoins masculin pluriel, goûts masculin pluriel dispendieux potrebe, okusi, ki so zahtevni(e), ki mnogo stanejo, so dragi(e)

disporre^*

A) v. tr. (pres. dispongo)

1. razporediti, razporejati; razpostaviti, razpostavljati

2. urediti, urejati; pripraviti, pripravljati:
disporre ogni cosa per la partenza pripraviti vse za odhod

3. določiti, določati; odrediti, odrejati:
la legge in questi casi dispone il sequestro v takih primerih zakon odreja zaplembo

B) v. intr.

1. odločiti, odločati; skleniti, sklepati

2. imeti, razpolagati:
disporre di molto denaro imeti veliko denarja

3. (essere dotato) imeti:
l'albergo dispone di cento stanze hotel ima sto sob

C) ➞ disporsi v. rifl. (pres. mi dispongo)

1. postaviti, postavljati se:
i bambini si disposero in cerchio otroci so se postavili v krog

2.
disporsi a qcs. pripraviti, pripravljati se na kaj

dissēnsus -ūs, m (dissentīre)

1. različnost mnenja, drugačno mnenje, nestrinjanje: Stat., Dig., Cl., undique clamor dissensu vario magnus se tollit V. ker so bili različnega mnenja.

2. occ. (v sovražnem pomenu) nesloga, razdvojenost, razdor: aulae, civilis Cl.

dissentire v. tr. (pres. dissēnto)

1. nasprotovati; ne strinjati se, ne soglašati:
dissentire su qcs. da qcn. ne se strinjati s kom o čem

2. biti različen, ne se ujemati:
i fatti in lui spesso dissentono dalle parole pri njem so pogosto besede eno, dejanja pa drugo

dissident, e [disidɑ̃, t] adjectif odpadniški, sektaški, razkolniški, disidentski; uporniški; masculin odpadnik, disident, razkolnik

les tribus dissidentes uporna plemena
les dissidents ont constitué un gouvernement provisoire disidenti so sestavili začasno vlado

dissiliō -īre -siluī (—) (dis in salīre)

I.

1. razpočiti se, razleteti se, (po)pokati, počiti: Val. Fl., Sil., Pall., Amm., dissiliunt aera (frigore) V., mucro glacies ceu dissiluit V., dissilit omne solum O., dissilit incus Plin., dissiliunt nubes multo impetu Sen. ph.; (o bitjih): dissilire risu Sen. ph. ali felicitate Petr. počiti od … , boves dissilire degustatā bupresti Plin.

2. razmakniti (razmikati) se, ločiti se, razdeliti se, razcepiti se, razdvojiti se: fit, ut diversa repente dissiliant Lucr. (o atomih), haec loca … dissiluisse ferunt V. so se baje odtrgali drug od drugega, impius ignis dissiluit Sil.; z dat.: dissilire gelido Olympo Cl. ločiti se od …

3. pren.: vox ubi dissiluit semel in multas Lucr. se je razdelil, gratia sic fratrum dissiluit H. tako se je soglasje med brati razdrlo.

— II. (s pf. disiliī) odskočiti: dissiliit Ionathas Vulg.

dissociō -āre -āvī -ātum

1. razdružiti (razdruževati), razcepiti (razcepljati), ločiti, osamiti: barbarorum copias T.; pesn. (o prostorski ločitvi): quod queat artas dissociare intus partīs Lucr., ni (montes) dissocientur opacā valle H., dissociata locis concordi pace ligavit O., spatium (sc. inter Italiam et Siciliam), quod dissociat consortia terrae Sil., Pentapolis a Libya dissociata Amm.; klas. le pren.: murum dissimilitudo dissociat amicitias Ci., homines antea dissociatos … sermonis vinculo colligavit Ci. ki so prej živeli nedružabno, d. disertos a doctis Ci. ločiti, razločevati, causam suam T. svojo zadevo ločiti od zadeve drugih = odstopiti od zveze, d. regale matrimonium Amm. razvezati.

2. pren. ločiti = odtujiti (odtujevati) koga od koga (koga komu), razdvojiti (razdvajati): dissociatis animis civium N., d. legionem a legione T., populum armis civilibus Front.

distendre* [distɑ̃drə] verbe transitif napeti, raztegniti

se distendre zrahljati se
distendre les muscles napeti mišice
les liens familiaux se sont distendus družinske vezi so se zrahljale

distrahō -ere -trāxī -trāctum (po drugih -trăctum)

1. narazen vleči (trgati), raztrga(va)ti, trgati, (na silo) razstaviti, razdreti: Lucr., C., d. aliquem equis Varr. fr., corpus … , quod dirimi distrahive non possit Ci., iam corpus distrahendum dabis L., turbatis distractus equis (Hippolytus) V., distracta in diversum actis curribus membra Sen. ph., quadrigis religari et in diversa distrahi Aur. razčetverjen biti, vallum distrahere et dirripere L., d. saxa Sen. ph. razgnati; pesn. (zevgma): d. (alicui) comam … , lumina … , genas O., razmršiti lase … , razpraskati oči … , razmrcvariti lica; pren.: haud fallebat Tiberium moles cognitionis quāque ipse famā distraheretur T. kako ga obrekujejo.

2. occ.
a) raztegniti (raztezati), razširiti (razširjati), osamiti (osamljati), (raz)deliti, razkropiti: turmas T., Caecinam cum quadraginta cohortibus Romanis distrahendo hosti … misit T., familiarissimos fuga distraxit Ci., d. hostem Fl., populus Romanus per diversa terrarum distractus Fl.; med.: Pompeius suis praedixerat, ut Caesaris impetum exciperent neve se loco moverent aciemque eius distrahi paterentur C., Euphrates distrahitur ad rigua, in paludes Plin. se deli, se razteka.
b) narazen spraviti, (raz)ločiti: non prius distracti sunt (pugnantes), quam alterum anima relinqueret N.
c) koga imetje razsipati, razmeta(va)ti, zapravljati: quom absenti hic tua res distrahitur tibi Pl., non hercle minus distrahitur cito Pl.
č) drž.pr. (posamično) (raz)prodajati, s prodajo razkosati, na dražbi proda(ja)ti: dividant … distrahant Luc. ap. Non., quanto quis obaeratior, aegrius distrahebant (agros) T., coëmendo quaedam, tantum ut pluris postea distraheret Suet., d. bona Gell., merces Iust., modico (za zmerno ceno), viliori, vilissimo d. aliquid Icti.
d) gram. med dvema besedama (v verzu) zev (hiatus) dopuščati, dve besedi z zevom izgovarjati: voces Ci.

3. pren.
a) zveze razvez(ov)ati, razdreti (razdirati), ukiniti, razpustiti, razgnati: amorem Ter., quae sententia omnem societatem distrahit civitatis Ci., haec naturā cohaerentia distraxerunt Ci., d. concilium Boeotorum L., societatem cum aliquo Sen. rh., collegia (zadruge) Sen. ph.; occ. (osebe) razdvojiti (razdvajati), spreti; v pass. razdvojiti se, spreti se: distrahi cum filio Ci., Pompeium et Caesarem perfidiā hominum distractos (sprta) rursus in pristinam concordiam reducas Balbus in Ci. ep.
b) kaj ubraniti, preprečiti, brezuspešno narediti: subicitur etiam L. Metellus, … qui hanc rem distrahat C.
c) prepire poravna(va)ti, pomiriti (pomirjati), spraviti (spravljati): controversias Ci., Suet.
č) na razne strani vleči (nagibati): feror, differor, distrahor Pl., obsessos hinc fides, inde egestas inter decus ac flagitium distrahebant T. tu je bilo pomanjkanje vzrok, da so … omahovali med … , cum Tiberium anceps cura distrahere, vine militum servum suum coërceret, an … T. ko je … nagibala sem in tja; v pass. tudi = omahovati, kolebati: in deliberando animus in contrarias sententias distrahitur Ci., cum Tiridates … distrahi consiliis, iret contra an … T., in subtilitatem inutilem distrahi Sen. ph. izgubljati se v nepotrebne malenkosti; distrahi (abs.) Ci. v dvome zaiti; v pomenu vznemiriti (vznemirjati): distrahi litibus, ancipiti contentione Ci., multiformibus curis Amm.; v pomenu raztrositi, razcepiti (razcepljati): eius (oratoris) industiam in plura studia distrahere Ci., d. rem publicam L., T., si matrimonium Liviae velut in partes domum Caesarum distraxisset T.

4. odtrg(ov)ati, iztrg(ov)ati, odtegniti (odtegovati), odvrniti (odvračati), odpraviti (odpravljati), na silo ločiti: d. aliquem a complexu suorum Ci., qui a me mei servatorem capitis … distrahat Ci., ab eis membra citius distrahi posse Ci., illam a me distrahit necessitas Ter., d. socium a rege, socius a me distractus Ci.; med. odtrgati se, ločiti se: non potui ab illo tam cito distrahi Sen. rh., ne vi distrahitur anima a corpore Sen. ph.;
a) pren. ut enim sapientiam, temperantiam, fortitudinem copulatas esse docui cum voluptate, ut ab ea nullo modo nec divelli nec distrahi possint, sic … Ci.
b) occ. koga komu odtujiti (odtujevati): quid ego illum ab eo distrahere conarer? Ci. — Od tod adj. pt. pf. distrāctus (distrăctus) 3 razdeljen, raztresen: divisior inter se ac distractior actus Lucr.; pren. zaposlen: tamquam distractissimus ille tantorum onerum mole Vell. vsestransko zaposlen.

distringo -ere -strīnxī (po drugih strĭnxī), -strictum

I.

1. narazen vleči, raztegniti (raztezati), razpe(nja)ti: radiis rotarum districti pendent V. visijo razpeti na platiščih, patibulo pendēre districtum Sen. ph., alii alligati sunt, alii astricti, alii districti quoque Sen. ph.; pren.: districtus enim mihi videris esse Ci. ep. da si kakor razpet na natezalnico = da si neodločen, torquerier (= torqueri) omni sollicitudine districtum H. med skrbmi razpet muke trpeti.

2. pren.
a) (sovražnika, sovražne čete) raztegniti, razdeliti, osamiti, razcepiti (razcepljati), (sovražniku) na več mestih hkrati opravka da(ja)ti: populatione maritimae orae copias regias L., Hannibalem in Africam mittere ad distringendos Romanos L., inter proelia postquam distringi Therona videt Sil. = da je Teron s te in z one strani napaden, Romanum a tergo d. Fl.; podobno: urbem incendiis d. Fl. na raznih krajih zažgati (da se ne ve, kje gasiti).
b) duševno koga vsestransko zaposliti, ovirati, motiti, vznemirjati: multarum rerum distringit aliquem varietas Ph., rusticos cura distringat Plin., (mens) spe, curis, labore distringitur Q., nulla distringente atque alio ducente causā Q., distringit animum liberorum multitudo Sen. ph., d. aliquem (Iovem) votis Plin. iun. obsipati, quem partim publica, partim amicorum officia distringunt Plin. iun., officio distringor Plin. iun., Scipionem oppugnatione d. Front., discordia, quā consensus Romanorum distringeretur Front. ki bi motila složnost Rimljanov; toda: vates varia interpretatione curam distrinxerant Cu. so bili napeli njegovo skrb. Sicer večinoma v pt. pf. districtus 3

1. vsestransko zaposlen, z vseh strani zavzet: Amm., iudicio districtus, vos ancipiti contentione districti Ci., me a causis districtiorem Ci. ep., hic tantus vir tantisque bellis districtus N., imperium circa mala sua districtum Fl.

2. strog: d. officium Traian. in Plin. iun. ep.

— II. z vseh strani zadrgniti (zadrgovati) = tesno obda(ja)ti, utesniti (utesnjevati): corona multiformis variis floribus sublimem distrinxerat verticem Ap., habitationibus deos habere districtos Arn.

Opomba: Distringō, districtus je pogosto soobl. za dēstringō, dēstrictus.

dišáva (-e) f

1. gastr. pl. dišave aromi

2. kozm. profumo

3. (vonj, duh) odore, odorino, profumo:
iz kuhinje so se širile prijetne dišave dalla cucina venivano deliziosi odorini

dīthyrambus -ī, m (gr. διϑύραμβος) ditiramb, slavilna pesem, ki so jo sprva peli na čast Bakhu, pozneje pa tudi drugim bogovom in junakom; najvišji in najdrznejši slog grške zborske lirike, poseb. v Atenah: Ci., Fr., M., audaces dithyrambi H. — Od tod dīthyrambicus 3 (gr. διϑυραμβικός) ditirambski: poëma Ci.

diūturnus (diŭturnus O. ) 3 (diū2)

1. dolgotrajen, (časovno) dolg, mnogoleten: pax, silentium, res publica Ci., error Ci. blodnja po morju, bellum Ci., S., quies S., laetitia N., felicitas L., mala O., vita Cu., spatium Suet., consuetudo Icti., molestiae diuturniores Ci. ep., diuturnior impunitas C. za dalj časa, poenae diutissimae Aug.

2. (o osebah) dolgo obstajajoč: dum istis consiliis uteris, non potes esse diuturnus Ci. ne moreš dolgo obstajati = se ne moreš dolgo zanašati na to, da bo tvoja stvar gotovo obstala, rei Suet. dolgoletni = katerih pravde so se dolgo zavlačevale, quasi diuturnus dux Amm. dolgoleten = izkušen, izveden; occ. dolgovečen, dolgo živeč: quae nupsit, non diuturna fuit O. ni dolgo živela, qui diligitur, vellem diuturnior esset O. da bi dalje živel, sit nostris diuturnior O. naj ji bo življenje daljše kakor moje.

divisible [-zibl] adjectif deljiv

les nombres pairs sont divisibles par deux parna števila so deljiva z dve

*dīvīsus, le dat. -uī, m (dīvidere) (raz)delitev, razdeljevanje: Macedonia … quam divisui facilis L. kako lahko razdeljiva, vectigalia publica … divisui … magistratibus erant L. so se razdeljevali med … , clientem habere divisui Gell. zaradi dobička med seboj razdeljevati si.

dívji (-a -e) adj.

1. selvaggio, selvatico:
divje rastline piante selvagge, selvatiche
divje živali animali selvaggi, selvatici

2. (ki še ni kultiviran) selvaggio

3. pren. selvaggio, selvatico

4. (zelo jezen) pazzo furioso, scalmanato, sfrenato:
divji obraz, pogled uno sguardo furioso
otroci so prav divji i bambini (si) sono sfrenati
biti divji na koga avercela con qcn., essere arrabbiato con qcn.
biti divji na kaj andare matto per qcs.
ves divji je na ženske è un donnaiolo inveterato

5. pren. (ki se pojavlja v visoki stopnji) selvaggio; furioso; sfrenato:
ljubiti z divjo strastjo amare di passione selvaggia
začutiti divjo lakoto provare una fame da lupi
pognati konja v divji dir lanciare il cavallo in un galoppo sfrenato

6. pren. (čuden, nenavaden) strano; sgargiante, vistoso (colore)

7. (ki ni v skladu z zakoni) abusivo; di frodo:
divja gradnja costruzione abusiva
divji lov caccia di frodo
divji lovec, ribič bracconiere; cacciatore, pescatore di frodo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
etn. divja jaga spiriti degli antenati
zool. divja koza camoscio (Rupicapra rupicapra)
divja mladika pollone, selvaggione
bot. divja roža (šipek) rosa canina (Rosa canina)
med. divje meso escrescenza carnosa, carne morta
bot. divji bezeg sambuco di montagna (Sambucus racemosa)
bot. divji kostanj ippocastano (Aesculus hippocastanus)
zool. divji petelin urogallo, gallo cedrone (Tetrao urogallus)
bot. divja kava cicoria (Cychorium intybus)
bot. divja meta mentuccia (Satureja nepeta)
bot. divja oljka oleastro (Olea europea)
šport. divja voda acqua viva
divji ples ballo frenetico
divje upiranje opposizione furiosa
divja dežela, divja pokrajina terra inospitale, landa selvaggia
divja strast passione selvaggia
zool. divji golob palombo, colombo selvatico
bot. divji mak rosolaccio (Papaver rhoeas)
divji mož orco
divji štrajk sciopero selvaggio

divorcer [-vɔrse] verbe intransitif ločiti se, razvezati se, razporočiti se; prekiniti zveze (avec quelqu'un s kom), odreči se (avec quelque chose čemu)

il a divorcé avec, d'avec sa femme ločil se je od žene
ses parents ont divorcé njegovi (njeni) starši so se ločili
cette actrice de cinéma a divorcé cinq fois ta kino igralka se je petkrat ločila