Franja

part¹ [pa:t] samostalnik
del, kos; sestavni del, sestavina
matematika del ulomka (three parts tri četrtine)
tehnično posamezen del (parts list seznam posameznih delov, spare part nadomestni del)
delež, udeležba (he wanted no part in the proposal o predlogu ni hotel nič vedeti)
del telesa, ud, organ (the privy parts spolni organi)
zvezek (knjige: the book appears in parts)
stranka v sporu (he took my part postavil se je na mojo stran)
dolžnost (I did my part storil sem svojo dolžnost)
gledališče, figurativno vloga (to act a part in igrati vlogo koga v; the government's part in the strike vloga vlade v stavki)
glasba (pevski ali instrumentalni) glas, part (to sing in parts večglasno peti, for several parts za več glasov)
arhaično, množina nadarjenost, zmožnosti (a man of parts zmožen človek, pametna glava)
pokrajina, predel, območje (in foreign parts v tujini, in these parts v teh krajih)
ameriško preča

part by part del za delom, kos za kosom
in part deloma
to be art and part biti udeležen pri čem, biti sestavni del česa
to have a part in s.th. biti udeležen pri čem
for my part kar se mene tiče
on the part of od, od strani
of parts nadarjen, odličen, mnogostranski
on my part z moje strani
the most part največji del
for the most part večinoma
to have neither part nor lot in ne imeti nobenega opravka s čim
to play a part ne biti iskren, varati, igrati
to play a noble part ravnati plemenito
part and parcel bistveni del česa
to take s.th. in good (ill; ali bad) part ne zameriti, dobro sprejeti (zameriti, slabo sprejeti)
to take part in sodelovati, udeležiti se
to take the part of; ali to take s.o.'s part biti na strani koga, zagovarjati koga
payment in parts plačilo na obroke
slovnica part of speech besedna vrsta
to be careful of one's parts of speech paziti na čistočo govora

parte f

1. del:
essere parte integrante di qcs. biti sestavni del česa
far parte di qcs. biti del česa; biti član
farsi in cento parti pren. delati sto stvari hkrati, ves se posvetiti (čemu, komu)
prendere parte a udeležiti se (česa)
prendere parte al dolore pren. sočustvovati
prendere parte alla gioia skupaj se veseliti
mettere qcn. a parte di qcs. koga o čem obvestiti
a parte posebej, ne glede na
in parte delno
parte... parte... deloma... deloma...

2. del (pri živih bitjih):
la parte vitale di qcs. pren. glavni, osnovni del
parti vergognose spolovila
parti basse pog. šalj. zadnja plat

3. dežela, pokrajina, predel, konec:
dalle parti di blizu, pri
dalle nostre parti pri nas
da queste parti tod
da ogni parte od vsepovsod
in ogni parte povsod
da questa, da quella parte tu, sem; tam, tja

4. stran:
la parte destra, sinistra desna, leva stran
passare da parte a parte skozinskoz prebosti
da una parte z ene strani (tudi pren.):
da una parte..., dall'altra... z ene strani..., z druge
d'altra parte pren. sicer
da parte ob strani:
starsene da parte držati se ob strani
da che parte, da quale parte od kod, na katerem koncu (tudi pren.);
da parte di, per parte di po naročilu; po (sorodstvo)
cugino per parte di madre bratranec po materini strani

5. stran, smer:
da che parte vieni? od kod prihajaš?
dalla nostra, vostra parte v našo, vašo smer; k nam, k vam
da un anno a questa parte že leto dni

6. del, predel, področje:
la parte meridionale del paese južni del dežele

7. del, količina:
la maggior parte večina, večji del

8. stranka:
lotte di parte strankarske zdrahe
spirito di parte pren. slabš. strankarstvo
stare dalla parte della ragione, del torto imeti, ne imeti prav
essere senz'arte né parte biti brez denarja in brez poklica
non sapere a che parte appigliarsi ne znati se odločiti

9. pravo stranka:
le parti di un contratto pogodbeni stranki
le parti in causa nasprotni stranki
parte civile tožeča stranka
parte lesa prizadeta stranka
essere parte in causa biti stranka v pravdnem postopku; pren. biti neposredno za kaj zainteresiran
essere giudice e parte pren. ne moči nepristransko soditi (zaradi neposredne vpletenosti v kaj)

10. vojskujoča se stran

11. del, delež (ki komu pripada):
parte degli utili del dobička
fare le parti razdeliti vsakemu del
farsi la parte del leone pren. prilastiti si, vzeti levji delež
da parte, per parte mia z moje strani

12. gled. vloga:
fare la parte di Amleto igrati vlogo Hamleta
fare due parti in commedia pren. biti dvoličen, igrati dvolično vlogo
supplire la parte (di) pren. nadomeščati koga

13. glasba odlomek; glas

14. pren. naloga, dolžnost, vloga:
fare una parte pren. izvršiti nalogo; pog.
fare la parte dello stupido pren. izpasti tepec
fare la parte della vittima delati se žrtev

parte ženski spol del, delež; udeleženec, deležnik; trgovina družabnik; kraj, pokrajina; čas; stranka (pri pogodbi); vzrok, povod; gledališče vloga, igralec

la parte de atrás hrbtna stran
parte integrante sestavina
parte del león levji delež
(la) tercera parte tretjina
a parte zase; vstran
a alguna parte nekam, kamor koli
¡a buena parte vamos! lepa reč! sedaj pa imamo!
a esta parte tu, semkaj
de poco tiempo a esta parte od nedavna
a otra parte (kje) drugje, (kam) drugam
¿a qué parte? kam?
de parte de alg. od, s strani, po naročilu, v imenu
de mi parte z moje strani
muchos saludos de su parte mnogo pozdravov od njega!
¡de su parte! sporočil bom (Vaše pozdrave)! (vljudnostna formula)
de parte a parte skoz in skoz, na obeh straneh, obojestransko
de una parte a otra sem in tja
de otra parte od drugod
de la otra parte onstran
de parte de(l) padre z očetove strani
en parte deloma
en parte alguna, en alguna parte nekje
no lo encuentro en alguna parte nikjer tega (ga) ne najdem
en cualquier parte kjer koli
en gran parte znatno
en ninguna parte nikjer
en otra parte drugje
en su mayor parte, en la mayor parte večinoma
en parte... en parte... deloma ... deloma
por parte deloma
parte por parte natančno, obširno
por la parte de kar se tiče
por esta parte v tem pogledu
por mi parte kar se mene tiče
por otra parte na drugi strani, nasprotno
por una parte na eni strani; pač, sicer
echar a mala parte zameriti
formar parte de pripadati, spadati k
estar de parte držati s kom, biti na njegovi strani
hace cuanto está de su parte naredi, kar le more
llevar la mejor parte najbolje odrezati
no parar en ninguna parte nikjer ne imeti obstanka
ponerse de parte de postaviti se na stran kake osebe, potegniti s kom
no fué parte a impedir que... vendarle to ni preprečilo, da ...
tener parte en deležen biti
lo tengo de mi parte on je na moji strani
tomar parte en udeležiti se, deležen biti; zavzeti se za
tomar en mala parte zameriti
partes pl nadarjenost, sposobnost
los cinco partes del mundo pet delov sveta
las partes de la oración besedne vrste
partes pudendas, partes (genitales) spolovila
a partes deloma
a todas partes na vse strani
de todas partes od vseh strani
en todas partes povsod
hacer las partes (raz)deliti
hacer las partes de zastopati koga
por partes po točkah, po vrsti
en todas partes cuecen habas (fig) ljudje so povsod enaki
por todas partes se va a Roma vse poti vodijo v Rim

pas¹ [pɑ] masculin korak (tudi figuré); stopinja, stopnica, prag; soteska, morska ožina; prehod; musique plesni korak; architecture, technique zareza, izrez; luknja

au pas korakoma
à chaque pas pri vsakem koraku
à deux pas d'ici čisto blizu
pas à pas korak za korakom; oprezno, preudarno
(tout) de ce pas takoj, neposredno
sur le pas de la porte na pragu
pas cadencé, accéléré (militaire) enakomerno ubran, pospešen korak
Pas de Calais Calaiska vrata
pas de charge (militaire) naskočni korak
pas de clerc spodrsljaj, nespretnost
de course (militaire) tek
pas (de) gymnastique (sport) gimnastični korak
pas de l'oie (nemški) paradni korak
pas de vis navoji na vijaku
faux pas spodrsljaj (tudi figuré)
mauvais pas (figuré) stiska
mise féminin au pas (figuré, politique) izenačenje, sousmeritev
salle féminin des pas perdus dvorana (na sodišču, kolodvoru), kjer ljudje prihajajo in odhajajo, hodijo sem in tja
j'y vais de ce pas takoj grem tja
aller à pas de loup rahlo in tiho stopati
aller à pas mesurés (figuré) premišljeno ravnati, postopati
aller à pas de tortue počasi, kot želva, po polževo iti
allonger le pas pospešiti korak, iti hitreje
arriver sur les pas de quelqu'un priti takoj za kom
s'attacher, être attaché aux pas de quelqu'un biti komu povsod za petami
céder le pas à quelqu'un prepustiti komu prvo mesto
changer le pas menjati korak
doubler le pas podvojiti korake
emboîter le pas à quelqu'un ubirati korake za kom; figuré posnemati koga, ravnati se po kom
être dans un mauvais pas biti v kritičnem položaju
en être au premier pas (figuré) biti šele na začetku, v začetkih, ne še daleč priti
faire un grand pas, de grands pas napraviti velik korak naprej
faire les premiers pas prevzeti iniciativo, kot prvi dati pobudo
ne pas faire un pas ne se premakniti naprej, koraka naprej ne napraviti
l'enfant a fait ses premiers pas otrok je shodil
faire les cent pas sem in tja hoditi
faire un faux pas spodrsniti, spotakniti se
marcher à pas comptés umerjeno korakati, iti
marcher à pas de géant napraviti, delati orjaške korake; figuré silno napredovati
marcher d'un bon pas hitro iti
marcher sur les pas de quelqu'un ubirati korak za kom, figuré iti po njegovih stopinjah
marquer le pas stopati na mestu, ne se premakniti z mesta (tudi figuré)
mettre au pas zdresirati, pripraviti do ubogljivosti; politique izenačiti, so-, istousmeriti
se mettre au pas (figuré) iti s časom
mesurer au pas premeriti s koraki (razdaljo)
ouvrir le pas začeti ples
passer, sauter, franchir le pas (figuré) (morati) ugrizniti v kislo jabolko
prendre le pas sur quelqu'un koga v ozadje odriniti, poriniti
précipiter ses pas pohiteti
presser, hâter le pas pospešiti korake
ne pas quitter quelqu'un d'un pas ne se ganiti od koga
ralentir le pas iti počasi
regretter ses pas obžalovati svoja prizadevanja, napore
(re)mettre au pas spraviti (spet) v red, k pameti
retourner, revenir sur ses pas obrniti se, iti po isti poti nazaj
la voiture roule au pas avto vozi z zmanjšano hitrostjo
sauter le pas premagati oviro; umreti
sortir, se tirer d'un mauvais pas izvleči se iz kritičnega položaja, iz nevarnosti
voilà un grand pas de fait precejšen korak naprej smo naredili
c'est le premier pas qui coûte najtežji je začetek

pasar

1. prepeljati, prenesti, prehoditi, preiti, iti čez; podati, naprej dati, predložiti, vložiti; prekositi; odpustiti; vtihotapiti; (bežno) prebrati; napraviti, izdelati (izpit, tečaj); precediti; prebiti (čas), preživeti; prenašati, izdržati

pasar aviso, pasar nota (a) obvestiti, sporočiti komu
pasar la mano (por la cabeza) pogladiti (po glavi)
pasar los ojos (por) bežno pregledati, preleteti
pasar una orden dati naročilo, naročiti
pasar el peine počesati
pasó el río šel je čez reko
pasar plaza de veljati za
pasar un recado (a) sporočiti kaj
pasar revista (voj) opraviti pregled (mimohod) čet
pasar el tiempo preživeti čas
¡a pasarlo bien!; ¡que lo pase V. bien! zdravi bodite! pozdravljeni!
¿cómo lo pasa V.? kako Vam gre?
dejar pasar faltas spregledati napake
no le puedo pasar ne morem ga prenašati
pasar a cuchillo (voj) posekati, posabljati
pasar de largo iti mimo, ne da bi se zaustavili
pasar en blanco izpustiti, ne omeniti
pasar en silencio molče preiti
pasar por alto preiti, izpustiti, pozabiti, iti preko česa
pasar por cedazo (ali tamiz) precediti, presejati, prerešetati
pasar por encima (fig) preskočiti, preiti kaj

2. iti (mimo, skoz, čez, naprej); mimo se peljati; miniti; na misel priti; napredovati; preiti, naprej priti; veljati (por za); izdržati, znosen biti; oveneti, obledeti (barve); iz mode priti; začeti gniti (sadje)

pasar adelante naprej iti, nadaljevati
pasar corriendo teči mimo
pasar y repasar iti sem in tja
puede pasar gre, ni slabo
al pasar ella ko je šla mimo
hacer pasar spustiti skozi, pretihotapiti
¿cuándo pasa el tren? kdaj pelje vlak?
¡pase! no, prav! zaradi mene!
que pase lahko pride noter
¡pase Vd.! vstopite (naprej), prosim!
¿ha pasado? je izdelal (o učencu)?
ir pasando prebijati se s težavo, životariti
¡eso no pasa! to ne velja!
pasar a la clase superior napredovati v višji razred
pasar a la historia slaven postati
pasar a mejor vida umreti
pasó a oficial napredoval je v častnika
pasar (= llegar) a ser postati
pasó a la cárcel zaprli so ga (v ječo)
pasar de los veinte biti nad 20 let (star)
los gastos pasan de... stroški znašajo nad ...
no pasa de ser... nič drugega ni kot ...
pasar de largo naprej iti
pasar por iti preko (skozi); prenašati (trpeti) kaj; veljati za; prepotovati
por eso non paso tega ne trpim
mañana pasaré por su casa jutri se oglasim pri Vas
no le pasa por el pensamiento to mu ne pride na um, na to niti ne misli

3. zgoditi se, dogoditi se

¿que pasa? kaj se dogaja? kaj pa je?
no le ha pasado nada nič se mu ni zgodilo

4.

pasarse dogoditi se; miniti; prezrel biti, preveč se skuhati; oveneti; puščati (lonec); zaskočiti se; iz mode priti; preiti, iti k; zadovoljiti se; predaleč iti, predaleč stvar gnati
el arroz se pasa riž se razkuha
¡cómo (se) pasa el tiempo! kako hitro mine čas!
pasarse al enemigo preiti k sovražniku
pasarse de médico promovirati za doktorja medicine
pasarse de listo premeten biti; napako napraviti
se me ha pasado de la memoria ušlo mi je iz spomina
pasarse sin pomagati si brez, lahko pogrešati
pasarse la mano por los cabellos pogladiti si lase z roko

pȁsti pásēm, pási, pásijāh, pāsijāše, pâsao pásla
1. pasti: reče mu Isus: pasi jaganjce moje, pasi ovce moje; pasti stoku; ne bih mu dao guske pasti; nismo mi zajedno koze, ovce pasli; pasti oči, očima naslajati se ob pogledu na kaj
2. pasti se: po travnjacima pasijaše ergela konja i čitavi čopori goveda
3. pasti: pasti travu; da nema nosa travu bi pasao po pameti; ekspr. koliko ti je godina? - Dvadesetu pasem sem v dvajsetem letu

pásti¹ (padem) to fall; to drop; to slump; to tumble; to decrease, to decline; (vpliv) to wane; to ebb; (cene) to go down, to depreciate; to sink

pásti s konja to fall off (ali from) a horse, to be spilled, to come a cropper; (z višine) to topple down
pásti v boju to fall in action; (strel) to be heard; (v šoli) to do badly, to come down; (pri izpitu) to fail, to be ploughed
padel je na bojnem polju, na bojišču he was killed on the battlefield
pásti komu v besedo to interrupt someone
pásti po dolgem in širokem na tla to fall spread-eagled on the floor
pásti komu na hrbet to attack someone from behind, to stab someone in the back
pásti v oči to catch the eye
padel je z drevesa he fell from a tree
pásti v nezavest to faint, to swoon
pásti na nos to fall on one's face
padel sem v nemilost pri njem I lost his favour
padel je na izpitu he failed his examination
kocka je padla (figurativno) the die is cast
pásti na noge (tudi figurativno) to land on one's feet
pásti na zemljo to fall on the ground
novoletni dan pade na četrtek New Year's Day falls on a Thursday
otrok je padel the baby has fallen over (ali has had a tumble)
nizko pásti, globoko pásti (figurativno) to come down in the world, to sink low
to mi je padlo v naročje (figurativno) I got it without effort (ali without exertion)
padlo mi je na pamet, na um it suddenly struck me, it mashed through my mind, the thought struck me
pásti v pozabo to fall into oblivion, to fall into disuse
padla mu je okoli vratu she embraced him, she threw her arms round his neck
pásti na kolena to kneel down
pásti na kolena pred... to fall on one's knees before..., to prostrate oneself before...
padel je sovražniku v roke he fell into the hands of the enemy
to mi je kot z neba padlo (figurativno) it came as a windfall to me, it came like a godsend to me
sekira mi je padla iz rok the axe dropped from my hand
sekira mu je padla v med (figurativno) he sees his most fervent desires fulfilled, he is favoured by luck
pásti v nemilost to fall into disfavour
pásti v zmoto to fall into error
pásti pod zakon to come under a law, to fall within the scope of a law
zastor je padel the curtain has dropped
vlada je padla the government has been overthrown
nisem na glavo padel (figurativno) I am no fool
jabolko ne pade daleč od drevesa (figurativno) like father, like son
pazi, da ne padeš! mind you don't fall!

pásti (pásem)

A) imperf. tr. intr. pascolare, pascere:
pasti koze, krave, ovce pascolare le capre, le mucche, le pecore
pasti v planinah monticare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pasti dolgčas provare noia, essere annoiati
pasti jezo essere arrabbiati, incavolati
saj nisva skupaj krav pasla non siamo mica in confidenza
pog. ko sem še krave pasel quand'ero ancora piccolo
kravice pasti stare proni
lenobo pasti battere la fiacca, oziare, poltrire
pasti mulo tenere il muso
pasti oči pascere gli occhi su
pasti radovednost, zijala curiosare
pasti si trebuh mangiare, rimpinzarsi

B) pásti se (pásem se) imperf. refl. pascolare:
pasti se v planinah monticare, alpeggiare
krave se pasejo le mucche pascolano

paumer [pome] verbe transitif, populaire udariti z dlanjo, lopniti; populaire dobiti udarec; ujeti, aretirati tata; populaire izgubiti, založiti

se paumer izgubiti se
(populaire) j'ai paumé mon porte-feuille izgubil sem (svojo) listnico

pauper -eris, abl. sg. -e, gen. pl. -um (iz paucus in pariō ali iz *pauc(o)-pars < *pau̯o-pars, *pau̯e[ro]-pars; prim. opi-parus in paucus)

1. nepremožen, nebogat, neimovit, ubog, reven, siromašen, ubožen, potreben (naspr. dives, locuples): Pl., Ter., Ca., Cat., C., Q. idr., homo pauperum pauperrimus Pl., haec filia eius pauper placet Pl., quae in patria honeste pauper vivit Ter., facere aliquem pauperem Sen. ph., vir, homo Ci., meo sum pauper in aere H. reven sem, a brez dolgov, ex pauperrimo dives factus Ci.; pesn. z objektnim gen.: frugum pauperes Ituraei Ap., Daunus pauper aquae H. z malo vode, ki ima malo vode, p. argenti H. ubog s srebrom, horum bonorum pauperrimus H.; subst. m., poseb. v pl. revež(i), siromak(i): pauperes locupletesque Sen. ph., pauper ubique iacet O., pauperum tabernae H., maior pauperiorum turba H.

2. metaf. (o stvareh) siromašen, (u)boren, skromen, reven: Pl. idr., ager Tib., pauperibus sacris Pr., ieiuna et pauper eloquentia Q., pauperibus tectis Stat., domus V., pauperis tuguri culmen V., carmen fluit pauperiore venā O. iz pičlejše žil(ic)e; z abl.: caput crinibus pauperum Cael., ars nec exemplis pauperior nec oratione defectior Ap.

Opomba: Adv. komp. pauperius: Tert.; heterocl. fem. paupera: Pl. ap. Serv., vidua paupera: It.; dat. masc. paupero: Aug., It.; neutr. pauperum: Cael.; gen. pl. pauperorum: Petr.

pavijan samostalnik
1. zoologija (opica) ▸ páviánPovezane iztočnice: grivasti pavijan, rumeni pavijan

2. lahko izraža negativen odnos (bahav človek) ▸ pávián
On se mi zdi pravi mislec in galanten gospod, drugi so sami pavijani. ▸ Ő igazi bölcselőnek, gáláns úrnak tűnik, a többiek mind csak páviánok.
Moja mama hodi po mestu kakor pavijan in vsem glasno razlaga, da sem se poročila z Raulom. ▸ Az anyám páviánként jár-kel a városban, és mindenkinek elújságolja, hogy feleségül mentem Raulhoz.

pehota samostalnik
1. (kopenska vojska) ▸ gyalogság, gyaloghadUkazal je, naj se pehota razvrsti v štiri kolone in za njo v šestih kolonah konjenica. ▸ Parancsba adta, hogy a gyalogság négy, a lovasság pedig hat oszlopba rendeződjön.
Dolga kolona se je premaknila: ob straneh je v dveh vrstah korakala konjenica, v sredini pa pehota. ▸ A hosszú oszlop megindult: a lovasság két sorban menetelt oldalt, a gyalogság pedig középen.
Štiri leta in pol sem bila vojakinja v pehoti, zdaj delam kot medicinska sestra. ▸ Négy és fél évig gyalogsági katona voltam, most nővérként dolgozom.
Povezane iztočnice: težka pehota, lahka pehota, mornariška pehota, motorizirana pehota, mehanizirana pehota

2. (skupina ljudi) ▸ gyalogság, had
Most čez Dragonjo je zasedla slovenska novinarska pehota. ▸ A Dragonja folyó feletti hidat a szlovén újságírók hada foglalta el.
Statisti so kot nekakšna pehota v filmski industriji. ▸ A filmiparban a statiszták olyanok, mint a gyalogság.

pêle-mêle [pɛlmɛl] adverbe križem kražem, brez reda, v neredu; masculin, invariable zmešnjava, nered

jeter des objets pêle-mêle razmetati predmete sem in tja

pelo moški spol las, lasje, kocina, dlaka; puh

pelo arriba proti dlaki (lasem)
peinarse pelo arriba nazaj se česati
pelo de camello kamelja dlaka, kamelovina
pelo corto kratko ostriženi lasje; deška frizura
pelo a lo garzón, pelo a lo chico deška frizura
pelo oxiginado beljeni lasje
pelo postizo ponarejeni lasje, lasulja
pelo rizado kodrasti lasje
pelo a la romana, pelo a lo Colón paževska frizura
a(l) pelo pogodu; zelo prav; (za las) natančno, točno
pelo a pelo enak, bot
contra pelo ne pogodu, neprav, narobe
de pelo dlakav; premožen, odličen, čeden
ni un pelo niti sledu ne
de medio pelo ljudski
de poco pelo reven, siromašen
en pelo neosedlan; nestrojen (koža)
sin pelo brez dlak, plešast
agarrarse (ali asirse) de un pelo vsako pretvezo uporabiti
andar al pelo pretepati se
no corre un pelo de aire najmanjše sapice ni
cortar un pelo en el aire biti zelo bistroumen
echar pelo izmučiti se, utruditi se
hacer el pelo česati, frizirati
no tener pelo de tonto imeti zdravo pamet, biti prevejan
tomar el pelo (a) koga za nos vleči, za norca imeti
todo va al pelo vse gre gladko
no se le ve el pelo izginil je brez sledu
estar a medios pelos pijan biti
estoy de ello hasta los pelos sit sem tega že do grla
los pelos se le ponen de punta lasje mu gredo pokonci (se mu ježe)
contar a. con todos sus pelos y señales nekaj zelo podrobno pripovedovati
tirar de los pelos za lase povleči

pénétrer [-tre] verbe transitif prodreti, vdreti, prežeti; vstopiti (quelque chose v kaj); spoznati, spregledati (quelqu'un koga); doumeti; verbe intransitif prodreti, priti (jusqu'à do)

se pénétrer de quelque chose zelo si k srcu vzeti; globoko se prepričati o čem
pénétrer le cœur globoko ganiti srce
pénétrer les intentions de quelqu'un spregledati, spoznati namene kake osebe
je me suis pénétré de cette vérité globoko sem se prepričal o tej resnici
j'ai fini par pénétrer le sens de ses paroles končno sem doumel pomen njegovih besed

pensar [-ie-] po-, pre-, raz-, iz-misliti; nameravati; meniti, domišljati si, domnevati, premišljevati; imeti za

pensar entre sí, pensar para sí, pensar para consigo pri sebi misliti
pienso (en) hacerlo imam namen (nameravam) to storiti
¡piénselo! premislite!
¡ni pensarlo! ni govora (o tem)!
disfrutar pensando en veseliti se na
dar que pensar dati misliti
dar en qué pensar zaskrbeti, povzročiti zaskrbljenost
pensar mal de slabo mnenje imeti o
pensar y repensar premišljevati sem in tja
a fuerza de pensar po dolgem premišljevanju
al pensar que ob misli, da ...
sin pensar(lo) nehote, nezavedno
libertad de pensar (ali de pensamiento) svoboda mišljenja
es muy de pensarse dobro je treba pretehtati

penser² [pɑ̃se] verbe intransitif, verbe transitif misliti (à na); premisliti, premišljevati; soditi; izmisliti, zamisliti, nameravati; meniti; upati

sans penser à mal brez slabega namena
sans y penser nenamerno
à ce que je pense po mojem mnenju
y pensez-vous? kaj pa mislite? kaj vam pade v glavo?
penser tout haut glasno misliti
tu penses, vous pensez lahko si misliš, si mislite
penses-tu! pensez-vous! kje pa! nikakor ne!
que pensez-vous faire? kaj nameravate storiti?
je pense avoir résolu ce problème upam, da sem rešil ta problem
(vieilli) j'ai pensé mourir malo da nisem umrl
penser du bien, du mal de quelqu'un dobro, slabo misliti o kom
faire penser quelqu'un à quelque chose spomniti koga na kaj
il lui a flanqué un coup de pied où vous pensez dal mu je brco, že veste kam (= v zadnjico)
liberté féminin de penser svoboda mišljenja
manière féminin de penser mišljenje, miselnost

per prep.

1. skozi; po:
passando per Gorizia na poti skozi Gorico
passare per il cervello šiniti skozi možgane
entrare per la finestra vstopiti skozi okno
cadere per le scale pasti po stopnicah

2. v, proti (smer); pren. do:
partire per Roma odpotovati v Rim
avere una passione per la musica strastno ljubiti glasbo
sentire ammirazione per qcn. koga občudovati

3. (za izražanje časovnih odnosov)
non ha piovuto per un mese mesec dni ni deževalo
per stasera ho un impegno nocoj sem zaseden
lo ricorderò per tutta la vita spominjal se ga bom vse življenje
ci rivedremo per Natale vidimo se spet o Božiču

4. s, z; po (za izražanje sredstva):
ti avvertirò per telefono obvestil te bom po telefonu
posta per via aerea zračna pošta

5. zaradi, iz, od (za izražanje vzroka):
per amore o per forza zlepa ali zgrda
gridare per il dolore vpiti od bolečin

6. za, po (za izražanje namena):
andare per funghi iti po gobe, nabirati gobe
fare qcs. per divertimento kaj delati za zabavo
sacrificarsi per i figli žrtvovati se za otroke
votare per un partito glasovati za neko stranko
tu per chi tieni? za koga navijaš ti?

7. (za izražanje načina)
fare qcs. per scherzo, per gioco kaj narediti za šalo
chiamare qcn. per nome koga klicati po imenu
andare, procedere per ordine alfabetico iti po abecednem redu
raccontare qcs. per filo e per segno kaj podrobno, natančno povedati
menare qcn. per il naso pren. koga imeti za norca, prevarati

8. (za izražanje cene, vrednosti)
l'ho comprato per mille lire kupil sem ga za tisoč lir
l'ho avuto per pochi soldi dobil sem ga poceni
il quadro è stato valutato per dieci milioni sliko cenijo na deset milijonov
non lo farei per tutto l'oro del mondo tega ne bi storil za nič na svetu

9. (za izražanje mere, razsežnosti)
il campanile si innalza per cinquanta metri zvonik je visok petdeset metrov

10. (za izražanje omejitve)
è ammirata per la sua eleganza občudujejo jo zaradi elegance
per conto mio la cosa può andare zaradi mene zadeva lahko steče
per questa volta vada to pot naj bo

11. (za izražanje distributivnosti, odstotkov, množenja in deljenja)
entrare uno per uno vstopati eden po eden
la banca paga un interesse del cinque per cento banka plača petodstotne obresti
due per cinque fa dieci dvakrat pet je deset
dieci diviso per cinque fa due deset, deljeno s pet, je dva

12. (za izražanje krivde in kazni)
processare qcn. per alto tradimento komu soditi zaradi veleizdaje
è stato multato per un milione kaznovali so ga z milijonom globe

13. (v predikativni rabi)
prendere qcn. per moglie koga vzeti za ženo
avere qcn. per maestro koga imeti za učitelja

14. (v medmetni rabi)
per Bacco! (perbacco) pri Bakhu!, pri moji veri!
per l'amor del cielo!, per carità! za božjo voljo!

15. (uvaja namenilne, vzročne, posledične in dopustne stavke)
l'ho fatto per aiutarti to sem storil, da bi ti pomagal
l'imputato è stato assolto per non aver commesso il fatto obtoženec je bil oproščen, ker dejanja ni storil
è troppo bello per essere vero preveč je lepo, da bi bilo res
per quanto si sforzi non ce la fa čeprav se trudi, se mu ne posreči

16.
essere, stare per nameravati, na tem biti, da:
stare per partire nameravati odpotovati

17. (v raznih prislovnih izrazih)
per ora, per il momento za zdaj, zaenkrat
per di più vrh vsega
per caso slučajno
per contro nasprotno
per l'appunto točno, prav tako
per tempo zgodaj, pravočasno

per-agō -ere -ēgī -āctum (per in agere)

1. pregnati (preganjati): oestrus pecora peragens Sen. ph., aliquem ardenti quercu Val. Fl.

2. obdel(ov)ati: suum peragebat humum O., peragit freta remo O., omnia animo peregi V. vse sem obdelal, predelal = preudaril.

3. prebosti (prebadati): Stat., Theseus latus ense peregit O.; occ. končati, usmrtiti: Mart., Sil.

4. izvesti (izvajati), dokonč(ev)ati, vršiti, dovršiti (dovrševati), izvršiti (izvrševati): Plin., Sen. ph., Mart., Suet. idr., scelera incipi cum periculo, peragi cum praemio T., p. inceptum iter V., navigationem Ci., inceptum V., L., propositum N., mandata O., causam Ci., causas Petr., causam rei H., reum L. ali reos O. voditi tožbo (proces) obtoženca (obtožencev), spremiti (spremljati) obtoženca do sklepa (do izreka sodbe), neque peractus est ob mortem T. ni bil obsojen, concilium, conventum C. imeti, comitia Ci. dokončati, peracto consulatu C. ali hibernis peractis C. po izteku, quibus est fortuna peracta V. ki se jim je dopolnila usoda, quis non peractum esse cum Pompeio crederet? Fl. da je vojna s Pompejem končana, p. fabulam Ci. doigrati, odigrati do konca; abs.: actores in scaenā peragunt Vitr. izvajajo (igrajo) svoje vloge; metaf.: p. fabulam vitae Ci. odigrati vlogo življenja, partes suas Plin. iun. svojo vlogo kot odvetnik; pesn.: p. duodena signa O. dokončati tek (pot) skozi živalski krog (zodiak), dona V. razdelitev (razdeljevanje) daril, vices O. menja(va)ti se, vrstiti se, črediti se; occ. prebi(va)ti, (pre)živeti: aestatem H., aetatem sic O., sic peractā nocte Cu., vitam procul patriā sub axe boreo O. visoko na severu, peragebant otia gentes O. so živeli v miru (mirno); abs. (= gr. διάγειν) živeti: Pers.

5. izraziti (izražati), v nekem ustreznem besedilu kaj izreči (izrekati), povedati (govoriti), primeren izraz da(ja)ti čemu, v ustrezno besedilo spraviti (spravljati), opisujoč dokonč(ev)ati, izvesti (izvajati), razvi(ja)ti, razpraviti (razpravljati): postulata, sententiam, indicium, iusiurandum L., verbis auspicia L.; rex cetera, ut orsus est, peragit L., populi res bello paceque gestas L., notam iudici fabulam L., P. Decii … laudes L. našte(va)ti, sententiam de eo paucis L. na kratko povedati, res tenues tenui sermone peractae H.

per-cellō -ere -culī -culsum (per in *cellō2) „docela pretresti“

1. udariti, suniti: alicui genū (s kolenom) femur L., aliquem genū L., cum stipite perculit O.

2. ob tla treščiti, ob tla vreči, podreti, pobiti, potolči, poraziti: Varr., Ter., Col., Amm. idr., plaustrum oneratum Ca. ap. Gell., fulmina domum perculerunt L., hostes L., me stantem perculerunt Ci., cives Martis vis perculit Ci., Buten perculit et harenā extendit V.; preg.: plaustrum perculi H. = vse sem si pokvaril, sodu sem izbil dno.

3. metaf.
a) omajati, zrušiti, uničiti, upropastiti, ugonobiti, pogubiti: imperium N., rem publicam T., indicio p. aliquem T., perculsa est Lacedaemoniorum potentia N., mancipii audacia rem publicam perculisset T.
b) pretresti, prestrašiti, osupiti: perculsus nuntio L., caede S., improvisā interrogatione T.; razvoj pren. pomena pojasnjujejo stavki: quā plagā perculsus non succubuit N. od tega udarca zadet, perculsos hostium fudit Cu., perculsi atque infirmi hostes C., eos pavor in silvas pepulerat L. jih je bil prepodil, vox repens perculit urbem Val. Fl. je udaril v mesto, aliquem ad turpitudinem p. Ap. priganjati, dražiti.

Opomba: Pf. perculsit: Amm.