Franja

hrup¹ moški spol (-a …) der Lärm, povzročeni: die Lärmimmission, moteči: die Lärmbelästigung, die Lärmbelastung; -lärm (motorjev Motorenlärm, s ceste Straßenlärm, strojev Maschinenlärm, industrijski Industrielärm, letalski Fluglärm, prometni Verkehrslärm)
…hrupa, zaradi hrupa, za hrup Lärm-
(občutljivost za hrup die Lärmempfindlichkeit, ublažitev hrupa die Lärmdämpfung, naglušnost zaradi hrupa die Lärmschwerhörigkeit, obremenitev zaradi hrupa die Lärmbelastung, preprečevanje hrupa die Lärmverhütung, stopnja hrupa der Lärmpegel, vir hrupa die Lärmquelle, zaščita pred hrupom der Lärmschutz, boj proti hrupu die Lärmbekämpfung)
peklenski hrup der Höllenlärm
občutljiv za hrup geräuschempfindlich, lärmempfindlich
povzročati hrup Lärm machen, ein Lärmmacher sein

huir [-uy-] u-, z-bežati, uiti, izogniti se, obiti, pobegniti; potuhniti se

huir el cuerpo izogniti se udarcu
huir de alg bežati pred kom
huir de a/c izogniti se, uiti čemu
hacer huir preplašiti, prepoditi
el tiempo huye čas beži
huirse zbežati, pobegniti; popustiti (zid)

*huit [ɥit] adjectif osem

le huit mai osmi maj
Charles VIII [huit] Karel VIII
en huit v 8 dneh, v enem tednu
d'aujourd'hui en, de lundi en huit danes teden, v ponedeljek teden
d'ici, dans les huit jours v 8 dneh
tous les huit jours vsakih 8 dni
il y a huit jours pred 8 dnevi, pred enim tednom
barbe féminin de huit jours bodljikasta brada
journée féminin de huit heures osemurni delavnik
un huit mal fait slabo narejena osmica

humain, e [ümɛ̃, ɛn] adjectif človeški, človečanski; človekoljuben, human; masculin človeška narava, moč

les humains (poétique) ljudje, smrtniki
plus qu'humain nadčloveški
le genre humain človeški rod
lettres féminin pluriel humaines humanistične vede oziroma študije
le respect humain bojazen pred javnim mnenjem, pred govorjenjem ljudi

humble [œ̃bl] adjectif ponižen, skromen, reven, preprost, nizek; masculin pluriel preprosti, mali ljudje

à mon humble avis po mojem skromnem mnenju
d'origine humble, d'humble origine nizkega, skromnega porekla
se faire humble devant quelqu'un biti hlapčevski do koga, poniževati se pred kom

humidité [ümidite] féminin vlaga, vlažnost

humidité atmosphérique, du sol vlaga zraka, tal
craint l'humidité! varovati pred vlago!
à préserver de l'humidité! hraniti na suhem!

humoreska samostalnik
1. književnost (šaljivo literarno delo) ▸ humoreszkNajveč uspeha je doživel s kratkimi humoreskami in satirami. ▸ A rövid humoreszkekkel és szatírákkal aratta a legnagyobb sikert.
2. glasba (vrsta skladbe) ▸ humoreszk
Nekaj tednov pred božičem je bil zelo presenečen, ko je dobil posnetek humoreske za violino in klavir. ▸ Néhány héttel karácsony előtt nagyon meglepődött, amikor megkapta a hegedűre és zongorára írt humoreszk felvételét.

3. (zabavna prigoda, situacija) ▸ humoreszk
Problem najema prostorov zdravstvene postaje je na seji občinskega sveta doživel epilog, ki meji na humoresko. ▸ A községi tanács ülésén a humoreszk határát súroló epilógussal zárult az egészségügyi állomás helyiségeinek bérbeadásáról szóló kérdés.

hurricane [hʌ́rikən] samostalnik
orkan

navtika hurricane-deck (ameriško hurricane-roof) lahka gornja paluba
hurricane-lamp pred vetrom zavarovana luč

hüten paziti, varovati (von pred); Vieh: pasti; das Bett hüten ležati; das Zimmer/Haus hüten biti doma, ne iti ven; sich hüten etwas zu tun nikakor ne storiti

hvali|ti (-m) pohvaliti loben; rühmen, (slaviti) preisen, lobpreisen
hvaliti Boga Gott loben
na vse pretege hvaliti des Lobes voll sein über (etwas), (etwas) über den grünen Klee loben
blago ipd.: (priporočati) anpreisen
hvaliti se sich loben
hvaliti se s čim sich rühmen mit, (bahati se) protzen mit
ne hvali dneva pred večerom Man soll nicht den Tag vor dem Abend loben

hvalíti to praise; to laud; to commend

čez mero hvalíti (slaviti) to extol
sam sebe hvalíti pogovorno to blow one's own trumpet, humoristično to toot one's own horn
hvalíti se s čim to pride oneself on something, to boast of something
hvali se, da je dober šahist he prides himself on being a good chess player
hvali se s svojim znanjem kemije he prides himself on his knowledge of chemistry
dobro blago se samo hvali good wine needs no bush
ne hvali dneva pred nočjo! there's many a slip 'twixt cup and lip
on se rad samo hvali he loves to brag (ali pogovorno to swank)
pretirano hvalíti (figurativno) to gild the lily

hvalíti elogiar; hacer elogios de (alg) ; ensalzar; alabar a alg por a/c

hvaliti se alabarse (z de)
ne hvali dneva pred nočjo antes que acabe, nadie se alabe; no se debe cantar victoria hasta el final
do neba hvaliti poner en las nubes; levantar hasta las nubes

hváliti (-im)

A) imperf. ➞ pohvaliti

1. lodare, elogiare; esaltare:
gostje hvalijo dobro kuhinjo i clienti lodano la buona cucina
pren. hvaliti koga na vsa usta lodare qcn. a più non posso

2. (v medmetni rabi izraža zadovoljstvo)
hvali Boga, da smo končali grazie al Cielo abbiamo finito
rel. hvaliti Boga lodare, celebrare il Signore
PREGOVORI:
delo mojstra hvali l'opera loda il maestro
ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba
vsak berač svojo malho hvali ogni prete loda le sue reliquie

B) hvalíti se (-im se) imperf. refl. ➞ pohvaliti se lodarsi, vantarsi;
ne da bi se hvalil, jaz bi to bolje naredil modestia a parte, io avrei fatto meglio
PREGOVORI:
dobro blago se samo hvali il buon vino non ha bisogno di frasca

iānitrīx -icis, f (iānitor) vratarica, vratarka: Pl.; pren.: laurus ian. Caesarum Plin. ki stoji pred cesarskimi palačami.

ictus -ūs, m (icere)

1. udar(ec), (u)sek, sunek, mah, pah, dregljaj, lučaj, met, strel, vbod; pravzaprav o sečnem orožju in rezilih: ictus gladiatorius ali gladiatoris Ci. udarec, uno ictu securis Ci., neque ictu comminus neque coniectione telorum copias pulsas esse Ci. niti v boju iz bližine niti … , ictibus fenestras quatere H., gladiorum ictūs Auct. b. Hisp., primus ictus Sen. ph. prvi udarec z mečem, contrarius ict. Ci., L. od nasprotnika zadani —, nasprotnikov sunek, ict. cuspidis V., arietis (oblegovalnega ovna) L., virgae Lact., ict. irritas T. zgrešen, prazen sunek, gravior ictus Plin. iun., graviores ictus T., eodem ictu T. z enim rezom; o metanju kopja idr.: ictus pilorum, telorum, lapidum C., scorpionis C. strel metalnice, sagittarum L., Fr., Eutr., ictu levi saucia T., certus ictus T. dobro namerjen met, falsus ict. T. zamerjen = napačno (slabo) namerjen met, — strel, sub ictum dari ali venire T. nastavljen biti sovražnikovim strelom, na streljaj (domet) priti; pren. = v nevarnost priti sub ictu esse Sen. ph. v nevarnosti biti, extra ictum ponere Sen. ph. izven nevarnosti, ictus errat Ambr. met zgreši cilj; o merjascu, oz. njegovih čekanih = usek, ugriz: verres … obliquum meditans ictum H., non letiferos effugit Enaesimus ictus (sc. vulnifici suis) O.; o drugih škodljivih živalih = ugriz, pik: a bestiis ictus, morsus Ci., ict. serpentis Cels., serpentum Plin., aranei, scorpionis Cels., vesparum Plin.; o drugih stvareh: ictus Corn. prsni zbodljaj, ict. arboris H. padec (posekanega drevesa) (prim.: nisi Faunus ictum (trunci) dextrā levasset H.) ict. calcis T. sunek z nogo, udarec s kopitom, ict. remorum Val. Max. vesljaji, alae, pennarum Plin. mahanje s perutmi, frfot, ict. creber aut languidus Plin. bitje srčne žile, srčno utripanje, ict. sanguinis, quem morbum Graeci ἀπόπληξιν vocant Aur. kap; z objektnim gen.: ictus capitis Corn. udarec po glavi, — preko glave, ict. moenium L. sunki v zidovje, sub ictu calvariae Cels. od zunanjega udarca prizadeti lobanji; pren.: ictus fulminis Ci. ali fulmineus H. (gromska) strela, tresk, solis ictus O. = fervidi ictus (sc. solis) H. = Phoebei ictus O. ali Phoebi ictus Lucan. pekoče sonce, pekoči sončni (Fojbovi) žarki, ictibus aëra rumpere O. sunkoma, singulis velut ictibus transacta sunt bella T. vsaka tako rekoč na en mah.

2. occ. (kot glasbeni in metr. t. t.) udarjanje na strune, igranje na kaj, udarjanje takta, takt: mei pollicis ictus H., cum (versus) senos redderet ictus primus (= a primo) ad extremum similis sibi H. šest taktov (o jambskem trimetru), ict. citharae Plin. igranje na kítaro, citranje, ict. modulantium pedum Plin., et pedum et digitorum ictu Q.

3. metaf.
a) udarec, sila, moč, oblast: sublata erat de foro fides non ictu aliquo novae calamitatis, sed … Ci., neque (voluptas) ullum habet ictum, quo pellat animum Ci. nima nobenega mika, stare sub ictu Fortunae Lucan., sub unum fortunae ictum cadere Cu., fortunae ictus excipere Sen. ph., subiti ictus sententiarum Sen. ph. učinki, sub ictu nostro positum Sen. ph. v naši oblasti, ictu simili feriri Q.
b) sovražen napad, naval, naskok: uno ictu contendere Auct. b. Afr., nemo duraret, si rerum adversarum eandem vim assiduitas haberet, quam primus ictus Sen. ph.
c) hip, trenutek, pogled: uno ictu frequenter impellunt sententiae Q., eodem ictu temporis Gell. v istem hipu, hkrati, sub ictu habere Sen. ph., ali ostentat … Romam sub ictu (esse) Sil. pred očmi, navzoči.

4. meton. ictus foederis sklepanje zveze (prim. foedus icere): Val. Max., Lucan.

Īdomene͡us -eī (tudi skrč. -e͡i) in -eos, acc. -ea in (po gr. Ἰδομενῆα) tudi -ēa, m (Ἰδομενεύς) Idomenêj, Devkalionov sin, Minosov vnuk, kralj na Kreti, junak pred Trojo: V., O., Hyg., Sen. ph.

Īdūs (īdūs), stlat. eidūs -uum, f (prim. osk. eiduis = Idibus) ide, sredina meseca (tj. v marcu, maju, juliju in oktobru 15., v ostalih mesecih 13. dan): res ante Idus acta sic est: nam haec Idibus mane scripsi Ci. ep., ante (post, circiter, usque ad) Idus Ci., stulta iam Iduum Martiarum est consolatio Ci. ep., si quid vellent, ad Idus Apriles reverterentur C., Idus tibi sunt agendae, qui dies findit Aprilem H., iduum Septembrium dies T.; kot plačilni dan: id proximis Idibus senties Ci., omnem redegit idibus pecuniam H., quo pueri … ibant octonos (sc. asses) referentes idibus aeris H. Dnevi pred idami se določajo z odštevanjem, npr.: pridie Idus Ianuarias (= 12. 1.), pridie Idus Martias (= 14. 3.) itd., tako tudi: a. d. (= ante diem) VIII. Idus Ianuarias C. 8. dne (z vštetim 13. in 8.) pred januarskimi idami (= 6. januarja).

ignorancia ženski spol nevednost, neznanje

por ignorancia zaradi nepoučenosti
pecar de ignorancia zmotiti se v nevednosti
ignorancia no quita pecado nevednost ne zaščiti pred kaznijo

ignorer [injɔre] verbe transitif ne vedeti, ne (hoteti) poznati

ne pas ignorer zelo dobro vedeti
ignorer quelqu'un ignorirati koga, namerno prezreti koga
nul n'est censé ignorer la loi nepoznanje (zakona) ne ščiti pred kaznijo
s'ignorer réciproquement hliniti medsebojno nepoznanstvo
s'ignorer soi-même sebe ne poznati, svoje narave ne poznati
le public ignore cet auteur občinstvo, publika ne pozna, ne ceni primerno tega avtorja

igra mačke in miši frazem
(o premoči) ▸ macska-egér játék
Frank je vedno korak pred agentom in neprestano ga izziva, da nadaljujeta igro mačke in miši. ▸ Frank mindig egy lépéssel az ügynök előtt jár, és folyamatosan provokálja, hogy folytassák a macska-egér játékot.
Sopomenke: igra mačke z mišjo