Franja

Zadetki iskanja

  • bienvenu, e [bjɛ̃vnü] adjectif dobrodošel; féminin dobrodošlica

    remarque féminin bienvenue opazka na mestu
    votre offre est la bienvenue vaša ponudba je dobrodošla
    souhaiter la bienvenue à quelqu'un želeti komu dobrodošlico
    soyez le (la) bienvenu(e)! bodite dobrodošli!
  • bighellonare v. intr. (pres. bighellono) lenariti; postopati:
    bighellonare per le strade tutto il giorno ves dan postopati
  • bìk (bíka) m

    1. toro:
    plemenski bik toro da monta
    pobesnel bik toro infuriato
    močan ko bik forte come un toro
    gledati kakor bik v nova vrata guardare con un'aria balorda, stranita
    pog. kamor je šel bik, naj gre še štrik crepi l'avarizia!
    zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna

    2. astr. Toro:
    rojen v znamenju bika nato nel segno del Toro

    3. pejor. balordo, stupidone, bue

    4. zool.
    muškatni bik bue muschiato (Ovibos moschatus)
  • bíks (-a) m star. lucido da scarpe:
    imeti čevlje na biks avere le scarpe lucidissime
  • bilan [bilɑ̃] masculin bilanca, sklepni račun, letni zaključek; figuré končni rezultat

    bilan actif, passif (ali: déficitaire) aktivna, pasivna bilanca
    bilan annuel de fin d'année letni zaključek
    bilan hebdomadaire, mensuel, semestriel tedenska, mesečna, polletna bilanca
    le bilan des recherches est positif končni rezultat raziskav je pozitiven
    déposer son bilan napovedati konkurz
    dresser, arrêter, établir le bilan napraviti bilanco
  • bilánca bilan moški spol, (ekonomija) balance ženski spol

    sestavljati bilanco faire (ali dresser, établir) le bilan
    letna bilanca bilan moški spol de fin d'année
    plačilna bilanca balance des paiements
    trgovinska bilanca balance commerciale
  • bilanciare

    A) v. tr. (pres. bilancio)

    1. tehtati (tudi pren.); preudarjati:
    bilanciare le proprie possibilità pren. tehtati svoje možnosti

    2. uravnotežiti, izenačiti, izravnati, biti enak (tudi pren.):
    bilanciare le entrate e le uscite izenačiti prihodke in izdatke

    3. držati, ohranjati v ravnotežju

    B) v. intr. biti enak, odgovarjati, ustrezati, biti v skladu s čim

    C) ➞ bilanciarsi v. rifl. (pres. mi bilancio) biti v medsebojnem ravnotežju:
    le loro forze si bilanciano njihove moči so uravnotežene
    bilanciarsi fra due partiti pren. krmariti med dvema strankama
  • billard [bijar] masculin biljard; familier operacijska miza

    c'est du billard to je otročje lahko, to gre kot po maslu
    cette route est un vrai billard (figuré) ta cesta je v izvrstnem stanju, je gladka kot biljard
    faire un (petit) billard igrati partijo biljarda
    (familier) passer, monter sur le billard prestati kirurško operacijo
    billard russe ruski biljard (kjer se mora krogla po dotiku z rdečo kroglo zakotaliti v večlukenj)
  • billet [bijɛ] masculin listek; sporočilo, naznanilo, pisemce; vstopnica; vozovnica; glasovnica; commerce zadolžnica, menica; populaire bankovec za 5000 frankov

    billet d'aller et retour povratna vozovnica
    billet d'avion letalska vozovnica
    billet blanc prazna glasovnica
    billet de confession spovedni listek
    billet doux ljubezensko pisemce
    billet de faveur brezplačna vstopnica
    billet de loterie srečka
    billet de faire part osmrtnica, naznanilo o smrti
    billet d'invitation vabilo
    billet collectif, de groupe skupna vozovnica
    billet combiné fer-car kombinirana vozovnica (železnica in avtobus)
    billet circulaire, de correspondance vozovnica za krožno potovanje, za prestop
    billet couchette vozovnica za ležalnik
    billet bon dimanche, d'enfant, de supplément nedeljska, otroška, dodatna vozovnica
    billet d'entrée vstopnica
    billet gagnant srečka, ki je zadela
    billet de quai peronski listek
    billet de santé zdravstveno potrdilo
    billet touristique, de vacances turistična, počitniška vozovnica
    billet au porteur menica, plačljiva imetniku ob dospelosti
    billet à ordre menica na ordro (na ukaz, po naredbi)
    billet à vue menica na pokaz
    prendre un billet de chemin de fer kupiti železniško vozovnico
    poinçonner le billet preluknjati vozovnico
    mettre de faux billets en circulation spraviti v promet ponarejene bankovce
    je vous en donne, je vous en fiche mon billet jamčim, garantiram vam za to
    je vous donne (ali fiche) mon billet que (familier) prisegam vam, da ...
    billet (de banque) bankovec
  • billot [bijo] masculin (mesarska) klada, tnala

    j'en mettrais ma tête sur le billot glavo stavim, da je to res, da je to točno
  • bimensuel, le [bimɑ̃sɥɛl] adjectif (izhajajoč) dvakrat na mesec

    revue féminin bimensuelle polmesečnik
  • bimestriel, le [-mɛstriɛI] adjectif dvomešečen, izhajajoč vsak drugi mesec

    publication féminin bimestrielle dvomesečna publikacija
  • bīnī -ae -a, gen. pl. bīnûm, num. distributivum, delilni števnik (prim. bis)

    1. po dva, po dvoje: describebat censores binos in singulas civitates Ci., Carthagine quotannis annui bini reges creabantur N., singulas binae ac ternae naves circumsteterant C., illos binas aut amplius domos continuare S., nec, quae sint singula, bina vide O. ne vidi vsega dvojno, bina die siccant ovis ubera V., pocula bina et duo crateras V. dva para čaš; pri števnikih: bini ducenti Philippi Pl. dvakrat 200 = 400, bina milia Ci., L. idr. dvakrat po 1000 = 2000; subst. neutr. pl.: fieri bina Lucr., findi in bina secando Lucr. na dvoje; poseb. pri množenju: si, bis bina quot essent, didicisset Ci. 2 krat 2.

    2. (pri subst., ki so pl. tantum ali imajo v pl. drugačen pomen kakor v sg.) dva: bina castra Ci., binae copiae Ci. dve četi, binae litterae Ci. dve pismi, bini ludi Ci., bina spolia L.

    3. (pri osebah in stvareh, ki spadajo skupaj) dvoje, dvojica, par: bini boves Pl., omnes bini consules Varr. obadva konzula, binos (scyphos) habebam Ci., bini tabelarii Ci. ep. dvojica pismonoš z isto vestjo, aures binae, fetus bini, bina frena, bina manu crispans hastilia V., binas amicas habere O. dve ljubici hkrati. Sg. bīnus 3 podvojen, le dvakrat pri Lucr.: bina supellex, binum corpus.
  • biogeokemijski pridevnik
    (o procesu) ▸ biogeokémiai
    biogeokemijski proces ▸ biogeokémiai folyamat
    biogeokemijsko kroženje elementov ▸ elemek biogeokémiai körforgása
    Ta biogeokemijski krog opisuje gibanje kisika med tremi največjimi rezervoarji kisika na Zemlji – atmosfero, biosfero in litosfero – in znotraj njih. ▸ Ez a biogeokémiai ciklus az oxigén mozgását írja le a Föld három legnagyobb oxigéntartaléka - a légkör, a bioszféra és a litoszféra - között és azokon belül.
  • biondeggiare v. intr. (pres. biondeggio) zlatiti se; rumeneti, žolteti:
    le messi biondeggiano klasje rumeni
  • B.I.R.D. abbréviation Banque Internationale pour la Reconstruction et le Développement
  • birēmis -e (bi in rēmus)

    1. dvoveseln, z dvema vesloma: scapha H., lembi L.; subst. birēmis -is, f (sc. navis) dvoveselna ladjica, dvoveslača: parva, non longa Lucan.

    2. z dvema vrstama veslarskih klopi; le kot subst. birēmis -is, f (sc. navis) (ladja) dvoveslača: Ci., T. idr., Phrygiae biremes V., quattuor biremes in portum transduxit C.
  • bis, num. adv., prislovni števnik (iz st.lat. duis; prim. gr. δίς, lat. bīnī, bi-, bēs) dvakrat, dvojno, dvakratno: non semel, sed bis Ci., bis in potestatem Caesaris pervenit, semel ad Cornifium, iterum in Hispania C., hanc (Munychiam) bis tyranni oppugnare sunt adorti N., bis consulem esse (fuisse, factum esse) Ci., L., Suet. dvakrat konzul biti (iterum consulem esse v drugo konzul biti = kadar kdo še za eno leto dobi konzulsko čast, ne da bi jo vmes prekinil; v pozni lat. in pesn. je bis consul = iterum consul), lagona, quae bis Frontino consule trima fuit Mart., bis improbus fuisti Ci. dvakratno; bis die V., H., Tib. idr. = cotidie bis L. vsak dan dvakrat, bis anno Plin. vsako leto dvakrat, semel aut bis anno Varr. fr. vsako leto enkrat ali dvakrat, toda: bis in die Ca., Ci., L., Cels. ali bis in mense Plin., Suet. ali in anno bis Varr. ali bis in hora V. dvakrat na dan, na mesec, na leto, na uro; bis tanto ali bis tantum Pl., Varr. dvakrat toliko, bis tantum V. dvakrat tako daleč, bis minus Auctor incertus ap. Gell. dvakrat manj. Pri množenju v dvezi z delilnimi števniki: bis bina Ci. dvakrat dva, bis bini Lucr., bis quini V., bis centena milia H. 200000 sestercijev, bis et tricies centena milia Suet.; s prislovnim števnikom: bis milie(n)s L., Auct. b. Afr., Val. Max. 2000, sestertiûm bis miliens Ci.; pesn. in v pozni lat. z glavnimi števniki: bis duo (quattuor, septem, novem, centum) O., bis tres H., bis quinque H., O., bis sex V., O., bis mille Lucr., H., bis quinque viri H. = decemviri; kot hiperbola: aptat bis sex thoraca petitum perfossumque locis V. = na mnogih mestih, bis trium ulnarum toga H. šest lakti široka; z vrstilnim števnikom: bis sextus honos Stat. konzulstvo (ker je pred konzulom hodilo dvakrat po šest liktorjev). — Pomni še zveze: bis terque Ci. ali bisque terque Mart. dvakrat do trikrat, t.j. večkrat kakor enkrat = pogosteje, toda: bis terve Varr. fr., Ci., H. le dvakrat ali trikrat = le redko(krat).
  • bisaccia f (pl. -ce) bisaga:
    avere le bisacce ben fornite pren. biti dobro založen
  • bisannuel, le [-zanüɛl] adjectif dveleten; ki se ponavlja vsaki dve leti