Franja

béda (-e) f miseria (tudi pren.); estrema povertà; strettezze; stenti:
človeška beda le miserie umane
živeti v bedi vivere nella miseria, tra gli stenti

bedénji de veille

bedenji dan le jour avant une fête

beffroi [bɛfrwa] masculin, histoire (stražni, rotovžni) stolp (za alarme)

sonner le beffroi zvoniti plat zvona

beg fuite ženski spol , évasion ženski spol , escapade ženski spol , fugue ženski spol

spustiti se, pognati se v beg s'enfuir, prendre la fuite, s'évader, prendre le large
zapoditi v beg mettre en fuite (ali en déroute)
beg z dežele désertion ženski spol des campagnes, exode moški spol rural

béguin [begɛ̃] masculin čepica, avbica; familier živa in često bežna ljubezen, zaljubljenost; populaire ljubček

avoir le, un béguin pour quelqu'un biti noro zaljubljen v koga
avoir un béguin imeti ljubčka
faire un béguin dobiti si dekle, ljubico

belìč liard moški spol , sou moški spol , centime moški spol

brez beliča biti n'avoir pas le sou (ali pas un liard, pas un rond, familiarno pas un radis)

belína blancheur ženski spol , blanc moški spol

očesna belina le blanc des yeux

bellezza f

1. lepota:
le bellezze naturali naravne lepote
bellezza greca klasična grška lepota
concorso di bellezza lepotno tekmovanje
reginetta di bellezza lepotna kraljica, miss
che bellezza! krasno!
chiudere, finire in bellezza sijajno zmagati (v športu), sijajno kaj zaključiti

2. lepotica, lepotička:
ciao, bellezza! zdravo, lepotica!
il lavoro procede che è una bellezza delo teče, da je veselje, kot namazano

3. pren. veliko, dolgo:
la bellezza di tre ore cele tri ure, debele tri ure

bencín essence ženski spol

natočiti bencin, oskrbeti se z bencinom faire le plein d'essence, se ravitailler en essence
navadni, super bencin essence ženski spol ordinaire, super

bencin teče komu po žilah frazem
(o ljubezni do avtomobilov) ▸ benzin csörgedezik az ereiben
Dirkači se še najbolj zavedajo, da dirkanje spada le na dirke, kjer se lahko varno preizkusita nadarjenost in pogum vsakega, ki mu po žilah namesto krvi teče bencin. ▸ A versenyzők tudják a legjobban, hogy versenyezni csak azokon a futamokon szabad, ahol bárki, akinek vér helyett benzin csörgedezik az ereiben, biztonságosan próbára teheti a tehetségét és a bátorságát.
Jasno je, da Slovencem po žilah v dobršni meri teče bencin, saj smo v Evropi po številu avtomobilov na prebivalca na šestem mestu. ▸ Világos, hogy a szlovéneknek benzin csörgedezik az ereiben, mivel Európában a hatodik helyen állunk az egy főre eső autók számát tekintve.

benedire^* v. tr. (pres. benedico)

1. blagosloviti:
benedire una chiesa blagosloviti cerkev
Dio ti benedica! naj te Bog blagoslovi, Bog s tabo!
mandare qcn. a farsi benedire pog. poslati koga k vragu
è andato tutto a farsi benedire pog. vse je šlo po zlu, k vragu
benedire con le pertiche premlatiti

2. hvaliti, poveličevati, slaviti, blagoslavljati:
benedire il nome di qcn. slaviti ime koga

benevolēns (benivolēns) -entis (bene in velle) dobrohoten, blagohoten: poz. samo predklas.: amicus multum benevolens Pl., cum dis benevolentibus Pl., hero (dat.) benevolens Pl., benevolentes inter se Pl.; subst. benevolens -entis m in f dobrotnik (dobrotnica), zavetnik (zavetnica), zaščitnik (zaščitnica): Pl.; klas. le komp. benevolentior in superl. benevolentissimus 3: Ci., Suet.

benevolus (benivolus) 3, adv. -ē (bene in velle); le v poz. (komp. in superl. se tvorita iz adj. benevolēns) dobrohoten, blagohoten, naklonjen, prijazen, zvesto vdan, ustrežljiv: animus Ci., officio esse functum benevolentissimi atque amicissimi Ci. ep., benevole fit aliquid Ci.; z dat. ali z erga: servum et sibi benivolum esse et patri fuisse arbitrabatur Ci., benevolentior tibi quam fui nihilo sum factus Ci. ep., me scit esse erga se benevolum Pl., quos (Torquatos) … erga nos amice et benivole collegisti Ci. iz prijaznosti in dobrohotnosti do mene.

beninteso

A) avv. seveda, se razume, jasno:
Allora ci pensi tu? - Beninteso! Za to boš torej poskrbel ti? - Seveda!

B) cong.
beninteso che če; da le; če seveda:
ti darò una risposta, beninteso che tu ti faccia vedere odgovoril ti bom, če se le oglasiš

bénir [benir] verbe transitif blagosloviti; posvetiti; blagrovati

le pape a béni la foule de fidèles papež je blagoslovil množico vernikov
bénir une église posvetiti cerkev
Dieu soit béni! hvala bogu!
il est béni des dieux (familier) sreča mu je naklonjena
il a béni mon arrivée bil je nad vse vesel mojega prihoda
Dieu vous bénisse! na zdravje! (če kdo kihne)

berceau [bɛrso] masculin zibel(ka), zibka; figuré otroštvo; rojstni kraj; začetek, izvor; architecture obok; latnik; militaire lafeta; ogrodje za ladjo v gradnji

au berceau, dès le berceau že v rani mladosti
du berceau à la tombe od rojstva do groba

bere^*

A) v. tr. (pres. bevo)

1. piti:
beviamo qualcosa? bomo kaj popili?
bere a garganella nalivati se
bere come una spugna pren. nacejati se
bere a centellini počasi srkati, piti v majhnih požirkih
bere alla salute nazdraviti
bere un bicchiere di più preveč popiti, napiti se
uova da bere čisto sveža jajca
è come bere un bicchiere d'acqua pren. to je otročje lahko, to je za malo malico
bere il sangue di qcn. pren. piti komu kri, izkoriščati koga
bere un avversario pren. pog. zlahka ugnati nasprotnika, povoziti nasprotnika

2. piti (alkoholne pijače):
offrire, pagare da bere plačati pijačo

3. pren. slepo verjeti:
questa non la bevo tega pa ne verjamem, to pa ne!
darla a bere a qcn. komu kaj natvesti
bere le parole di qcn. požirati besede koga, pazljivo koga poslušati
bere grosso, tutto verjeti vse, biti lahkoveren

4. vpijati, vsrkati:
questo terreno beve acqua ta tla vpijajo vodo

5. rabiti, trošiti (bencin ipd.):
una macchina che beve ekon. avto, ki veliko porabi
il cavallo non beve pren. ekon. gospodarstvo stagnira

B) m pitje; pijača:
il bere e il mangiare pijača in jedača

Berecyntae -ārum, m (Βερεκύνται) in Berecyntēs -um, m (Βερέκυντες) Berekinti, Berecinti, staro ljudstvo v južni Frigiji. Od tod subst. Berecyntus -ī, m (Βερέκυντος) Berekint, Berecint, gradišče ob Sangariju in gora v Frigiji: Serv. Adj. Berecyntius 3 (Βερεκύντιος) berekintski, berecintski, pesn. =
a) frigijski: Berecyntia mater V., Stat. ali samo Berecyntia V., O., Arn. berecintska mati, Berecintija = Cybele (Rhea), tractus (ob meji Karije in Libije) Plin., iuga Cl.
b) Kibelin: heros (= Midas) O. njen sin, Attis Pers. Atid, njen ljubljenec, tibia H. frigijska piščal (sprva so nanjo igrali le ob njenem slavju), tympana buxusque V. v Kibelinem in pozneje tudi v Bakhovem bogoslužju, cornu H., furores Mart. besnenje Kibelinih svečenikov; Berecyntiacus 3 Kibelin: sacerdos Prud.; Berecyntiadēs -ae, m berekintski, berecintski: venator O. najbrž Atid (Attis).

bergerie [bɛržəri] féminin ovčja staja, hlev; ovčarstvo; pluriel pastirske pesmi

enfermer le loup dans la bergerie (figuré) koga spustiti nekam, kjer lahko napravi veliko zla, škode

berne [bɛrn] féminin

mettre le pavillon en berne spustiti zastavo na pol droga (v znak žalovanja)
drapeaux masculin pluriel mis en berne nerazvite, zvite zastave