Franja

Zadetki iskanja

  • buccal, e, aux [bükal, ko] adjectif ustni

    cavité féminin buccale ustna votlina
    prendre un médicament par voie buccale použiti zdravilo
  • buci inter. toskansko tiho!:
    zitto e buci! tiho! (okrepljeno)
  • būcina -ae, f (ali iz *bovicina: bōs in canere, torej pastirski rog, ali sor. z gr. βύκτης tuleč in lat. bucca) polžasto zavito trobilo iz pločevine ali medi, podobno našemu lovskemu rogu,

    1. pastirski rog, poseb. svinjskih in govejih pastirjev: Pr., Col., ad bucinam inflatam convenire Varr., buccina signum dira dedit V.

    2. (vojaško) bojni rog, troblja, trobenta, s katero se je iz poveljnikovega šotora dajalo glavno znamenje za napad ali odhod; to znamenje je pešakom razglašala tuba, konjenikom pa lituus: bello dat signum rauca cruentum bucina V., signum e tabernaculo regis bucinā dabatur Cu.; z bojnim rogom so dajali tudi znamenje za izmenjavanje nočne straže, ki je bila razdeljena na štiri izmene: secundae vigiliae bucinā signum datum L., iam quarta canit bucina lucem Pr., te (iurisconsultum) gallorum, illum (imperatorem) bucinarum cantus exsuscitat Ci., mediam somni cum bucina noctem divideret Sil.; met. znamenje z bojnim rogom: ut ad tertiam bucinam (= vigiliam) praesto essent L.; s takim znamenjem so naznanjali tudi konec glavnega obeda (proti večeru): convivium bucinā dimitti T.

    3. (v javnem in državljanskem življenju) troblja,
    a) s katero so sklicevali ali razpuščali kako množico, v starejši dobi narodne zbore: signum, quod erat notum vicinitati, bucinā datur: homines ex agris concurrunt Ci., bucina cogebat priscos ad verba Quirites Pr.
    b) za naznanjanje štirih obdobij, na katera je bil razdeljen državljanski dan: nondum in noctem vergente die tertia misit bucina signum Sen. tr.

    4. znamenilo v urnem kolesju: Vitr.

    5. pren.: quam foedae bucina famae Iuv. troblja = raztrobljenje, raznašanje.

    6. pren. vrtalkasto zavita školjka, na katero trobi Triton = Tritonov rog: cava bucina sumitur illi (sc. Tritoni) O.
  • bue m (pl. buoi)

    1. zool. govedo (Bos):
    bue marino indijskooceanski dugong (Dugong dugong)
    bue muschiato moškatni bik, moškatno govedo (Ovibos moschatus)

    2. vol:
    occhio di bue okroglo okno
    uova all'occhio di bue kulin. na volovsko oko ocvrta jajca, jajca na oko

    3. govedina, goveje meso

    4. pren. slabš. govedo, zagovednež, zabitež:
    avere del bue imeti kratko pamet, biti zabit
    PREGOVORI: donne e buoi dei paesi tuoi preg. ženo in vole le iz domačega kraja
  • bufala f

    1. bivolica

    2. pren. šalj. huda napaka, hud spodrsljaj; časnikarska raca

    3. dolgočasna stvar:
    quel film è proprio una bufala ta film je grozen dolgčas
  • buffo2

    A) agg.

    1. smešen; burkast

    2. komičen, šaljiv:
    opera buffa opera buffa

    B) m

    1. gled. pevec komičnih vlog

    2. smešno, smešna stvar:
    il buffo è che ha ragione lui smešno je to, da ima on prav
    scoprire il buffo di una situazione odkriti smešno stran položaja
  • bugiardo

    A) agg.

    1. lažniv

    2. knjižno lažen, namišljen, zlagan:
    lacrime bugiarde lažne solze

    B) m (f -da) preg. lažnivec, lažnivka:
    è un bugiardo incorreggibile nepopravljiv lažnivec je
    PREGOVORI: il bugiardo deve aver buona memoria preg. laž ima kratke noge
  • búkev (-kve) f

    1. bot. faggio (Fagus silvaticus);
    rdečelistna bukev faggio purpureo (Fagus silvatica atripurpurea)
    bukev pokriva večji del hriba buona parte del monte è coperta da faggio, bosco di faggio

    2. (bukov les) (legno di) faggio
  • buōno1

    A) agg.

    1. dober:
    un'anima buona dobra duša
    buona volontà dobra volja
    buona donna pog. evfemistično cipa

    2. krotek, miren, priden:
    un buon ragazzo priden fant
    un buon diavolo, un buon uomo pren. dobričina, preprosta duša
    buono come il pane dober kot kruh
    alla buona preprosto, po domače; na hitro; površno, za silo:
    mangiare alla buona jesti po domače
    una riparazione alla buona zasilno popravilo
    siate buoni bodite pridni!
    mare buono mirno morje

    3. prijazen, vljuden:
    buone maniere vljudnost, olikanost
    fare buon viso prijazno sprejeti
    con le buone prijazno, zlepa
    con le buone o con le cattive zlepa ali zgrda
    tenersi buono qcn. ohranjati prijateljstvo, naklonjenost nekoga
    buoni uffici pravo posredovanje:
    richiedere i buoni uffici di un paese neutrale pravo prositi nevtralno deželo za posredovanje
    una buona parola dobra beseda, priporočilo
    di buona voglia, di buon grado, di buon animo rad, z veseljem
    di buon occhio prijazno, z naklonjenostjo

    4. dober, sposoben, ustrezen:
    un buon medico dober zdravnik
    buono a nulla nesposoben; ki ni za nobeno rabo
    essere in buone mani biti v dobrih rokah, biti na varnem
    essere in buono stato biti dobro ohranjen
    una buona forchetta pren. dober jedec, sladokusec
    essere di buona bocca ne biti izbirčen (pri jedi) pren. biti z vsem zadovoljen, zadovoljiti se z malim

    5. dober, koristen, ugoden:
    buoni affari dobri posli
    a buon mercato poceni
    buon pro ti faccia! srečno, bog daj srečo!
    buone feste vesele praznike!
    Dio ce la mandi buona! bogpomagaj!, bog nas varuj!
    nascere sotto una buona stella pren. roditi se pod srečno zvezdo
    avere buon gioco imeti dobre karte; pren. imeti lepe možnosti, biti v dobrem položaju

    6. dober, pravičen:
    battersi per una buona causa boriti se za pravično stvar
    a buon diritto upravičeno
    questa è proprio buona (tudi iron.) ta je pa dobra!, ta je lepa!

    7. dober, velik, obilen:
    un buon tratto di strada dobršen del poti
    un'ora buona debela ura, dobra ura
    di buon'ora, di buon mattino zgodaj zjutraj
    di buon passo hitro
    di buona lena energično, pridno

    8. dober, ugleden, bogat:
    buona famiglia dobra, ugledna družina
    buon partito dobra partija (primeren zakonski partner)

    9. dober, lep, prijeten:
    essere in buona compagnia biti v dobri družbi
    buona cera dober, zdrav videz
    fare una buona vita pren. živeti v ugodju, prijetno živeti
    darsi buon tempo pren. zabavati se

    10. pog. dober, lep; privlačen, izzivalen (ženska)

    B) m (samo sing.)

    1. dobro:
    essere un poco di buono biti malopridnež
    buon per me na mojo srečo

    2. lepo vreme:
    la stagione si mette al buono vreme se obrača na lepo

    3. (z okrepljenim pomenom)
    ci volle del bello e del buono potrebno je bilo veliko truda

    4. (f -na) dober človek:
    i buoni e i cattivi dobri in zli
  • burattino m

    1. gled. ročna lutka:
    teatro dei burattini lutkovno gledališče
    piantare baracca e burattini pren. pustiti vse, poslati vse k vragu

    2. pl. lutkovna predstava, lutke:
    andare ai burattini iti gledat lutke

    3. pren. lutka, marioneta; človek, ki se pusti voditi drugim
  • burla f

    1. šala:
    mettere in burla qcs. šaliti se o čem, smejati se na račun česa
    da burla neresen

    2. ekst. malenkost, smešno lahka stvar, šala, mačji kašelj:
    risolvere questo problema per me è una burla zame je ta problem mačji kašelj

    3. burka
  • burrasca f

    1. nevihta, vihar (zlasti na morju):
    il mare è in burrasca morje je viharno
    burrasca magnetica magnetni vihar

    2. pren. pretres, vihra, viharni časi
  • busqué, e [büske] adjectif zakrivljen

    nez masculin busqué orlovski nos
  • buté, e [büte] adjectif trmast, svojeglav, izražajoč trmo; (duh) omejen, ozek

    enfant masculin buté trmast otrok
  • butíca (-e) f

    1. pren. testa, zucca:
    butica me boli ho mal di testa, mi duole la testa
    trmasta butica testa dura
    pren. pog. ne gre mu v butico non gli va in testa, non capisce
    pren. pog. v butici se mu je posvetilo ci è arrivato
    pren. pog. biti trde butice avera la testa dura, la testa di legno, essere duro di comprendonio

    2. pomello (di bastone)
  • buttare

    A) v. tr. (pres. butto)

    1. vreči, metati, zagnati:
    buttare un oggetto dalla finestra vreči predmet skozi okno
    buttare fuori vreči ven, spoditi
    buttare giù un muro, una casa podreti zid, porušiti hišo
    buttare giù la pasta dati testenine v vrelo vodo
    buttare giù due righe, un articolo vreči na papir par vrstic, na hitro napisati članek
    buttare giù un boccone, un sorso di vino na hitro pogoltniti grižljaj, na hitro spiti kozarec vina
    buttare giù un'offesa pren. požreti žalitev
    buttare giù una persona pren. nekoga opravljati, obrekovati
    buttare giù oslabiti, zdelati:
    la malattia lo ha buttato molto giù bolezen ga je hudo zdelala
    buttare là ziniti tjavdan:
    buttare là una proposta kaj predlagati tjavdan
    buttare all'aria spraviti v nered, razmetati:
    i bambini hanno buttato all'aria tutta la casa otroci so razmetali vso hišo
    buttare polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči

    2. odvreči, odkrižati se:
    butta (via) quella sigaretta vrzi proč cigareto

    3. metati stran, zapravljati:
    buttare (via) il denaro, il tempo, la fatica metati stran denar, čas, trud
    guarda che non sono ancora da buttare via vedi, da še nisem za v staro šaro
    buttare via il bambino insieme con l'acqua sporca pren. zavreči zrnje in pleve

    4. izločati; teči (iz):
    la ferita butta pus iz rane teče gnoj

    5. poganjati, kliti:
    gli alberi buttano le foglie nuove drevesa poganjajo novo listje

    B) v. intr. obračati se, težiti, nagibati se:
    il tempo sembra che butti al bello kaže, da se bo vreme izboljšalo
    un colore che butta al grigio barva, ki vleče na sivo

    C) ➞ buttarsi v. rifl. (pres. mi butto)

    1. vreči se (v, na, proti), skočiti:
    buttarsi nell'acqua, dalla finestra vreči se v vodo, skozi okno
    buttarsi su una poltrona vreči se na fotelj
    buttarsi al collo vreči se okrog vratu
    buttarsi in ginocchio pasti na kolena
    buttarsi alla macchia, alla campagna skriti se, bežati (pred policijo)
    buttarsi malato narediti se bolnega
    buttarsi nel fuoco per qcn. pren. iti za koga v ogenj, storiti vse za koga
    buttarsi via pren. razmetavati se, zapravljati moči
    buttarsi giù obupati

    2. pren. vreči se (na kaj), posvetiti se (čemu):
    ultimamente si è buttato a dipingere v zadnjem času se je vrgel na slikarstvo

    3. absol. zgrabiti, izrabiti priložnost:
    è il tuo momento, buttati! zdaj imaš priložnost, zgrabi jo!
  • by1 [bai] predlog
    blizu, pri, ob, od, do, med, po, s, poleg

    by the advice of po nasvetu koga
    by all means vsekakor
    by air z letalom
    by appearance po videzu
    by s.o.'s bedside ob postelji koga
    by birth po rodu
    by blood po izvoru, po rodu
    by boat z ladjo
    by the by(e) mimogrede povedano, da ne pozabim
    by chance po naključju, slučajno
    by day podnevi
    by the day na dan (natanko)
    day by day dan za dnevom
    by degrees postopoma
    by my desire po moji želji
    by dint of zaradi, s pomočjo
    by the dozen na ducate
    by experience po izkušnji
    by far veliko bolj
    by force nasilno
    by George! pri moji veri!
    by heart na pamet
    by the hour na uro
    by hundreds na stotine
    by itself samo zase
    by Jove! pri moji veri!
    by law po zakonu
    by leaps and bounds skokoma, hitro
    by letter pismeno, s pismom
    ameriško by mail po pošti
    I have no money by me nimam s seboj denarja
    by no means nikakor ne
    by means of s pomočjo, s
    by mistake pomotoma
    by name po imenu
    by nature po naravi
    by next month do prihodnjega meseca
    by now sedaj, že, medtem
    one by one drug za drugim, posamezno
    by o.s. sam zase, sam od sebe
    by order po naročilu
    by post po pošti
    by profession po poklicu
    by rail z železnico
    by reason of zaradi
    by right po pravici
    by sea po morju, z ladjo
    side by side drug poleg drugega
    by stealth kradoma, skrivaj
    by this time medtem; že; ob tem času
    by trade po poklicu
    to travel by London potovati prek Londona
    by turns menjaje, drug za drugim, po vrsti
    two by two, by twos po dva
    by my watch po moji uri
    by the way mimogrede, približno
    by word of mouth ustno
    by way of trial za poskus
    by a year younger leto mlajši
    two meters by six dvakrat šest metrov površine
  • byzantin, e [bizɑ̃tɛ̃, in] adjectif bizantinski

    discussions féminin pluriel byzantines odvečne, neumestne diskusije
  • cabochard, e [kabɔšar, d] adjectif trmast, svojeglav; masculin svojeglavec
  • cabotin, e [kabɔtɛ̃, in] masculin, féminin slab(a) igralec, -lka; oseba, ki se hoče uveljaviti z afektiranim vedenjem, komedijant, -tka

    elle est un peu cabotine (figuré) ona je nekoliko komedijantke