buccal, e, aux [bükal, ko] adjectif ustni
cavité féminin buccale ustna votlina
prendre un médicament par voie buccale použiti zdravilo
Zadetki iskanja
- buci inter. toskansko tiho!:
zitto e buci! tiho! (okrepljeno) - būcina -ae, f (ali iz *bovicina: bōs in canere, torej pastirski rog, ali sor. z gr. βύκτης tuleč in lat. bucca) polžasto zavito trobilo iz pločevine ali medi, podobno našemu lovskemu rogu,
1. pastirski rog, poseb. svinjskih in govejih pastirjev: Pr., Col., ad bucinam inflatam convenire Varr., buccina signum dira dedit V.
2. (vojaško) bojni rog, troblja, trobenta, s katero se je iz poveljnikovega šotora dajalo glavno znamenje za napad ali odhod; to znamenje je pešakom razglašala tuba, konjenikom pa lituus: bello dat signum rauca cruentum bucina V., signum e tabernaculo regis bucinā dabatur Cu.; z bojnim rogom so dajali tudi znamenje za izmenjavanje nočne straže, ki je bila razdeljena na štiri izmene: secundae vigiliae bucinā signum datum L., iam quarta canit bucina lucem Pr., te (iurisconsultum) gallorum, illum (imperatorem) bucinarum cantus exsuscitat Ci., mediam somni cum bucina noctem divideret Sil.; met. znamenje z bojnim rogom: ut ad tertiam bucinam (= vigiliam) praesto essent L.; s takim znamenjem so naznanjali tudi konec glavnega obeda (proti večeru): convivium bucinā dimitti T.
3. (v javnem in državljanskem življenju) troblja,
a) s katero so sklicevali ali razpuščali kako množico, v starejši dobi narodne zbore: signum, quod erat notum vicinitati, bucinā datur: homines ex agris concurrunt Ci., bucina cogebat priscos ad verba Quirites Pr.
b) za naznanjanje štirih obdobij, na katera je bil razdeljen državljanski dan: nondum in noctem vergente die tertia misit bucina signum Sen. tr.
4. znamenilo v urnem kolesju: Vitr.
5. pren.: quam foedae bucina famae Iuv. troblja = raztrobljenje, raznašanje.
6. pren. vrtalkasto zavita školjka, na katero trobi Triton = Tritonov rog: cava bucina sumitur illi (sc. Tritoni) O. - bue m (pl. buoi)
1. zool. govedo (Bos):
bue marino indijskooceanski dugong (Dugong dugong)
bue muschiato moškatni bik, moškatno govedo (Ovibos moschatus)
2. vol:
occhio di bue okroglo okno
uova all'occhio di bue kulin. na volovsko oko ocvrta jajca, jajca na oko
3. govedina, goveje meso
4. pren. slabš. govedo, zagovednež, zabitež:
avere del bue imeti kratko pamet, biti zabit
PREGOVORI: donne e buoi dei paesi tuoi preg. ženo in vole le iz domačega kraja - bufala f
1. bivolica
2. pren. šalj. huda napaka, hud spodrsljaj; časnikarska raca
3. dolgočasna stvar:
quel film è proprio una bufala ta film je grozen dolgčas - buffo2
A) agg.
1. smešen; burkast
2. komičen, šaljiv:
opera buffa opera buffa
B) m
1. gled. pevec komičnih vlog
2. smešno, smešna stvar:
il buffo è che ha ragione lui smešno je to, da ima on prav
scoprire il buffo di una situazione odkriti smešno stran položaja - bugiardo
A) agg.
1. lažniv
2. knjižno lažen, namišljen, zlagan:
lacrime bugiarde lažne solze
B) m (f -da) preg. lažnivec, lažnivka:
è un bugiardo incorreggibile nepopravljiv lažnivec je
PREGOVORI: il bugiardo deve aver buona memoria preg. laž ima kratke noge - búkev (-kve) f
1. bot. faggio (Fagus silvaticus);
rdečelistna bukev faggio purpureo (Fagus silvatica atripurpurea)
bukev pokriva večji del hriba buona parte del monte è coperta da faggio, bosco di faggio
2. (bukov les) (legno di) faggio - buōno1
A) agg.
1. dober:
un'anima buona dobra duša
buona volontà dobra volja
buona donna pog. evfemistično cipa
2. krotek, miren, priden:
un buon ragazzo priden fant
un buon diavolo, un buon uomo pren. dobričina, preprosta duša
buono come il pane dober kot kruh
alla buona preprosto, po domače; na hitro; površno, za silo:
mangiare alla buona jesti po domače
una riparazione alla buona zasilno popravilo
siate buoni bodite pridni!
mare buono mirno morje
3. prijazen, vljuden:
buone maniere vljudnost, olikanost
fare buon viso prijazno sprejeti
con le buone prijazno, zlepa
con le buone o con le cattive zlepa ali zgrda
tenersi buono qcn. ohranjati prijateljstvo, naklonjenost nekoga
buoni uffici pravo posredovanje:
richiedere i buoni uffici di un paese neutrale pravo prositi nevtralno deželo za posredovanje
una buona parola dobra beseda, priporočilo
di buona voglia, di buon grado, di buon animo rad, z veseljem
di buon occhio prijazno, z naklonjenostjo
4. dober, sposoben, ustrezen:
un buon medico dober zdravnik
buono a nulla nesposoben; ki ni za nobeno rabo
essere in buone mani biti v dobrih rokah, biti na varnem
essere in buono stato biti dobro ohranjen
una buona forchetta pren. dober jedec, sladokusec
essere di buona bocca ne biti izbirčen (pri jedi) pren. biti z vsem zadovoljen, zadovoljiti se z malim
5. dober, koristen, ugoden:
buoni affari dobri posli
a buon mercato poceni
buon pro ti faccia! srečno, bog daj srečo!
buone feste vesele praznike!
Dio ce la mandi buona! bogpomagaj!, bog nas varuj!
nascere sotto una buona stella pren. roditi se pod srečno zvezdo
avere buon gioco imeti dobre karte; pren. imeti lepe možnosti, biti v dobrem položaju
6. dober, pravičen:
battersi per una buona causa boriti se za pravično stvar
a buon diritto upravičeno
questa è proprio buona (tudi iron.) ta je pa dobra!, ta je lepa!
7. dober, velik, obilen:
un buon tratto di strada dobršen del poti
un'ora buona debela ura, dobra ura
di buon'ora, di buon mattino zgodaj zjutraj
di buon passo hitro
di buona lena energično, pridno
8. dober, ugleden, bogat:
buona famiglia dobra, ugledna družina
buon partito dobra partija (primeren zakonski partner)
9. dober, lep, prijeten:
essere in buona compagnia biti v dobri družbi
buona cera dober, zdrav videz
fare una buona vita pren. živeti v ugodju, prijetno živeti
darsi buon tempo pren. zabavati se
10. pog. dober, lep; privlačen, izzivalen (ženska)
B) m (samo sing.)
1. dobro:
essere un poco di buono biti malopridnež
buon per me na mojo srečo
2. lepo vreme:
la stagione si mette al buono vreme se obrača na lepo
3. (z okrepljenim pomenom)
ci volle del bello e del buono potrebno je bilo veliko truda
4. (f -na) dober človek:
i buoni e i cattivi dobri in zli - burattino m
1. gled. ročna lutka:
teatro dei burattini lutkovno gledališče
piantare baracca e burattini pren. pustiti vse, poslati vse k vragu
2. pl. lutkovna predstava, lutke:
andare ai burattini iti gledat lutke
3. pren. lutka, marioneta; človek, ki se pusti voditi drugim - burla f
1. šala:
mettere in burla qcs. šaliti se o čem, smejati se na račun česa
da burla neresen
2. ekst. malenkost, smešno lahka stvar, šala, mačji kašelj:
risolvere questo problema per me è una burla zame je ta problem mačji kašelj
3. burka - burrasca f
1. nevihta, vihar (zlasti na morju):
il mare è in burrasca morje je viharno
burrasca magnetica magnetni vihar
2. pren. pretres, vihra, viharni časi - busqué, e [büske] adjectif zakrivljen
nez masculin busqué orlovski nos - buté, e [büte] adjectif trmast, svojeglav, izražajoč trmo; (duh) omejen, ozek
enfant masculin buté trmast otrok - butíca (-e) f
1. pren. testa, zucca:
butica me boli ho mal di testa, mi duole la testa
trmasta butica testa dura
pren. pog. ne gre mu v butico non gli va in testa, non capisce
pren. pog. v butici se mu je posvetilo ci è arrivato
pren. pog. biti trde butice avera la testa dura, la testa di legno, essere duro di comprendonio
2. pomello (di bastone) - buttare
A) v. tr. (pres. butto)
1. vreči, metati, zagnati:
buttare un oggetto dalla finestra vreči predmet skozi okno
buttare fuori vreči ven, spoditi
buttare giù un muro, una casa podreti zid, porušiti hišo
buttare giù la pasta dati testenine v vrelo vodo
buttare giù due righe, un articolo vreči na papir par vrstic, na hitro napisati članek
buttare giù un boccone, un sorso di vino na hitro pogoltniti grižljaj, na hitro spiti kozarec vina
buttare giù un'offesa pren. požreti žalitev
buttare giù una persona pren. nekoga opravljati, obrekovati
buttare giù oslabiti, zdelati:
la malattia lo ha buttato molto giù bolezen ga je hudo zdelala
buttare là ziniti tjavdan:
buttare là una proposta kaj predlagati tjavdan
buttare all'aria spraviti v nered, razmetati:
i bambini hanno buttato all'aria tutta la casa otroci so razmetali vso hišo
buttare polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči
2. odvreči, odkrižati se:
butta (via) quella sigaretta vrzi proč cigareto
3. metati stran, zapravljati:
buttare (via) il denaro, il tempo, la fatica metati stran denar, čas, trud
guarda che non sono ancora da buttare via vedi, da še nisem za v staro šaro
buttare via il bambino insieme con l'acqua sporca pren. zavreči zrnje in pleve
4. izločati; teči (iz):
la ferita butta pus iz rane teče gnoj
5. poganjati, kliti:
gli alberi buttano le foglie nuove drevesa poganjajo novo listje
B) v. intr. obračati se, težiti, nagibati se:
il tempo sembra che butti al bello kaže, da se bo vreme izboljšalo
un colore che butta al grigio barva, ki vleče na sivo
C) ➞ buttarsi v. rifl. (pres. mi butto)
1. vreči se (v, na, proti), skočiti:
buttarsi nell'acqua, dalla finestra vreči se v vodo, skozi okno
buttarsi su una poltrona vreči se na fotelj
buttarsi al collo vreči se okrog vratu
buttarsi in ginocchio pasti na kolena
buttarsi alla macchia, alla campagna skriti se, bežati (pred policijo)
buttarsi malato narediti se bolnega
buttarsi nel fuoco per qcn. pren. iti za koga v ogenj, storiti vse za koga
buttarsi via pren. razmetavati se, zapravljati moči
buttarsi giù obupati
2. pren. vreči se (na kaj), posvetiti se (čemu):
ultimamente si è buttato a dipingere v zadnjem času se je vrgel na slikarstvo
3. absol. zgrabiti, izrabiti priložnost:
è il tuo momento, buttati! zdaj imaš priložnost, zgrabi jo! - by1 [bai] predlog
blizu, pri, ob, od, do, med, po, s, poleg
by the advice of po nasvetu koga
by all means vsekakor
by air z letalom
by appearance po videzu
by s.o.'s bedside ob postelji koga
by birth po rodu
by blood po izvoru, po rodu
by boat z ladjo
by the by(e) mimogrede povedano, da ne pozabim
by chance po naključju, slučajno
by day podnevi
by the day na dan (natanko)
day by day dan za dnevom
by degrees postopoma
by my desire po moji želji
by dint of zaradi, s pomočjo
by the dozen na ducate
by experience po izkušnji
by far veliko bolj
by force nasilno
by George! pri moji veri!
by heart na pamet
by the hour na uro
by hundreds na stotine
by itself samo zase
by Jove! pri moji veri!
by law po zakonu
by leaps and bounds skokoma, hitro
by letter pismeno, s pismom
ameriško by mail po pošti
I have no money by me nimam s seboj denarja
by no means nikakor ne
by means of s pomočjo, s
by mistake pomotoma
by name po imenu
by nature po naravi
by next month do prihodnjega meseca
by now sedaj, že, medtem
one by one drug za drugim, posamezno
by o.s. sam zase, sam od sebe
by order po naročilu
by post po pošti
by profession po poklicu
by rail z železnico
by reason of zaradi
by right po pravici
by sea po morju, z ladjo
side by side drug poleg drugega
by stealth kradoma, skrivaj
by this time medtem; že; ob tem času
by trade po poklicu
to travel by London potovati prek Londona
by turns menjaje, drug za drugim, po vrsti
two by two, by twos po dva
by my watch po moji uri
by the way mimogrede, približno
by word of mouth ustno
by way of trial za poskus
by a year younger leto mlajši
two meters by six dvakrat šest metrov površine - byzantin, e [bizɑ̃tɛ̃, in] adjectif bizantinski
discussions féminin pluriel byzantines odvečne, neumestne diskusije - cabochard, e [kabɔšar, d] adjectif trmast, svojeglav; masculin svojeglavec
- cabotin, e [kabɔtɛ̃, in] masculin, féminin slab(a) igralec, -lka; oseba, ki se hoče uveljaviti z afektiranim vedenjem, komedijant, -tka
elle est un peu cabotine (figuré) ona je nekoliko komedijantke