Franja

vomō -ere -uī -itum (iz *u̯emō; indoev. kor. *u̯em- bljuvati, bruhati; prim. skr. vámati, vámiti bljuva, bruha, vamathuḥ = lat. vomitus = gr. ἐμέω [iz *Ƒεμέω] bljujem, ἔμετος [iz *Ƒέμετος] bljuvanje, ἔμεσις [iz *Ƒέμεσις] bljuvanje, lit. vémti, vemiù bljuvati, bruhati, vėmalaī izbljuvek)

1. intr. bljuvati, bruhati, izmetavati: cum … vomere post cenam te velle dixisses Ci., qui in mensam vomant Ci., in populi Romani conspectu vomere Ci., is vomens frustis esculentis … totum tribunal implevit Ci., qui mane vomiturus est Cels., vomunt, ut edant, edunt, ut vomant Sen. ph.; brezos.: Aug. idr., ab hora tertia bibebatur, ludebatur, vomebatur Ci.; metaf.: quā (sc. Padus) largius vomit Plin. se izliva.

2. trans. (iz)bljuvati, izbljuniti, (iz)bruhati, izbruhavati, bruhaje spraviti (spravljati) kaj iz sebe: cibum, bilem Cels., crassum vomit ore cruorem V., sanguinem Cels., Plin., purpuream vomit animam V. z rdečo krvjo izbljuje življenje (izdahne dušo), paene intestina sua Petr.; z notranjim obj.: pulmoneum vomitum vomere Pl. (gl. vomitus); subst. pt. pf. vomita -ōrum, n izbljuvki, izbruhki, izmečki, izmeti: egestio vomitorum Cael.; metaf. (iz)bljuvati, (iz)bruhati, izbruhavati, izmeta(va)ti, od sebe dati (dajati): Cl. idr., argentum Pl., ore vomens ignīs V. puhajoč, geminas cui tempora flammas … vomunt V. ki mu senca odžarjajo dvojen plamen, ki mu na sencih žari dvojen plamen (od čelade in od ščita), stuppa vomens fumum V. kadeče se, pinguem nebulam (čad, dim) vomuere lucernae Pers., quaeque (= Charybdis) vomit totidem fluctus totidemque resorbet O., domus … mane salutantum totis vomit aedibus undam V., armataeque vomunt stridentia tela fenestrae Stat., bestiae, quae mel vomunt Petr., ibi sit quoque vita vomenda Lucr. dušo izdahniti, umreti; zaničlj.: Accius et quidquid Pacuviusque vomunt Mart. bruhata = pišeta, ustvarjata.

vorangeben^* dati vnaprej

vorauszahlen plačati vnaprej, dati vnaprej

vorgeben^* dati naprej; Aufgaben, Rahmen usw.: določiti, določati; (Vorsprung geben) dati prednost; (vortäuschen) hliniti (kaj), delati se, kot da bi ..., (lažno) trditi, izgovarjati se

vorhalten^* (geben) pomoliti, ponujati; die Hand: držati (roko) pred usti; jemandem etwas figurativ očitati (komu kaj); Baukunst, Architektur, Technik (zur Verfügung stellen) dati na razpolago/v uporabo; intransitiv trajati

vorschießen^* dati vnaprej, dati predujem; Kosten: založiti (za stroške)

vorstrecken iztegniti, pomoliti (ven); Geld: posoditi, dati predujem

vȑpati vȑpām
1. krpati
2. brkljati, dati si opravka: domaćica vrpa nešto oko lonaca

warehouse [wɛ́əhaus]

1. samostalnik
skladišče; shramba; razkladališče; trgovina na veliko, veletrgovina, trgovska hiša

2. prehodni glagol
dati v skladišče, vskladiščiti (zlasti pohištvo)

warehouse receipt potrdilo o sprejemu v skladišče, o uskladiščenju

wash² [wɔš] prehodni glagol
(o)prati, umi(va)ti; izp(i)rati; (o)čistiti; splakniti, namočiti, zmočiti, namakati, ovlažiti, navlažiti, premočiti; preplaviti, odplaviti, odnesti (s palube, o valu, toku); izvreči (na kopno); spodkopati, izdolbsti (voda); izpirati (rudo, pesek za zlato), izplakniti; prevleči z žlahtno kovino; lahno pobarvati z vodeno barvo

to wash o.s. umiti se
to wash one's hands figurativno umiti si roke, meti si roke (od zadrege)
to wash one's hands of s.o. figurativno ne hoteti več imeti opravka s kom
I wash my hands of this affair pri tej zadevi si umijem roke (v nedolžnosti)
to wash one's dirty linen figurativno (javno) pripovedovati umazane tajnosti
to wash ashore naplaviti na kopno
to wash (up) dishes pomiti posodo
to wash overbord navtika odnesti s palube
neprehodni glagol
biti pralen, dati se prati, ne izgubiti barve pri pranju
figurativno, pogovorno prestati preskušnjo; biti prepričljiv; teči, liti, pljuskati; biti naplavljen, izvržen na kopno

to wash for gold izpirati zlato (iz zemlje)
she washes for other people ona pere (hodi prat) perilo za druge
this argument won't wash ta argument je nevzdržen

wash out prehodni glagol
izprati, spodkopati, izjedati, očistiti
figurativno izbrisati
pogovorno izčrpati
neprehodni glagol
dati se oprati (očistiti); biti spodkopan, iz(pod)jeden

to wash out one's mouth splakniti si usta
to be washed out biti izpran, izmit; izgubiti barvo; figurativno biti izčrpan, bled
the rain has washed out the road dež je spodkopal cesto
this washes it out britanska angleščina, pogovorno s tem pade stvar v vodo

weggeben^* dati proč, oddati

weglegen odložiti, dati iz roke/rok; Karten: založiti

wegtun^* dati stran/na stran

weight² [wéit] prehodni glagol
obtežiti (a net mrežo) (tudi figurativno)
povečati težo s primesmi; zaliti s svincem (a stick palico)
dati določeno težo (a horse konju)
obremeniti, prenesti težo na (smučko); (pre)tehtati, oceniti

to be weighted with biti obtežen z
to weight the scales in favour of s.o. priskrbeti komu (nedovoljeno) prednost

weitergeben^* dati/dajati naprej; posredovati; den Ball: podati; weitergegeben werden ponavljati se

weitervererben dati naprej (kot dediščino); sich weitervererben dedovati se

weitervermieten dati v podnajem (kot najemnik)

weld² [weld]

1. samostalnik
tehnično zvarek, zvarjeno mesto; zvaritev, spajkanje (kovin)

2. pridevnik
varilen; varjen

weld steel varjeno jeklo

3. prehodni glagol
zvariti, spajkati
figurativno spojiti, spajati, tesno povezati, združiti
neprehodni glagol
dati se zvariti, zvariti se; spojiti se

welded pipes, tubing šivane cevi
welding set varilni agregat

westernize [wéstənaiz] prehodni glagol
dati (kaki deželi) zahoden značaj