Franja

vzròk cause; reason; ground; motive; source

iz kakšnega vzròka? for what reason?
iz istega vzròka for the same reason
brez vzròka without reason, causeless, groundless
prav iz tega vzròka for that very reason
vzròk (vir) vsega zla the source of all evil
ni vzròka za... there is no reason for...
ti si vzròk tega this is your fault
imam vzròk za... I have a reason for...
ni vzròka za bojazen there is no cause to be afraid
ni vzròka za kako spremembo there is no reason (ali no ground) for making a change
vzròk tega je tvoja lenoba it's your laziness that's to blame
iz enega (tega) ali drugega (onega) vzròka for one reason or another
kaj je vzròk takemu dviganju cen? what is the cause of (ali reason for) this rise in prices?
razjezil se je brez pravega vzròka he got angry without any real reason
nimate vzròka za pritožbo you have no ground(s) for complaint (ali for complaining)
kakšne vzròke moreš navesti za takšno ravnanje? what reasons can you give (ali can you allege) for such treatment?
ne more navesti nobenega vzròka za to, kar je storil he can produce no motive for what he has done
vzròki in učinki causes pl and effects pl
brez pravega vzròka for no particular reason

vzròk cause ženski spol ; (razlog) raison ženski spol , motif moški spol , mobile moški spol , lieu moški spol

brez vzroka sans raison, sans motif
glavni vzrok cause fondamentale
vzrok za ločitev cause (ali motif) de divorce
postranski vzrok cause secondaire (ali accessoire, accidentelle), raison accessoire
vzrok smrti cause de la mort
navesti vzroke alléguer des raisons, motiver quelque chose
ni vzroka za to il n'y a aucune raison pour cela
majhen vzrok velik učinek petites causes, grands effets

vzròk (vzróka) m causa, cagione; motivo, ragione:
pojav ima več vzrokov il fenomeno ha varie cause
odkriti vzrok bolezni scoprire la causa della malattia
vzrok in posledica causa ed effetto
iz neznanega vzroka zapeljati na levo per motivi sconosciuti sterzare a sinistra
ni vzroka, da ne bi šel non c'è motivo per non andare
napasti koga brez vzroka assaltare qcn. senza ragione, senza motivo
filoz. prvi vzrok causa prima
lingv. prislovno določilo vzroka complemento di causa

vztrájati (-am) imperf.

1. perseverare, persistere; ostinarsi, impuntarsi; battere:
vztrajati pri nameri persistere in un proposito
vztrajati v zmoti ostinarsi nell'errore
vztrajati pri istem vprašanju battere sullo stesso tasto

2. insistere, ribattere:
vztrajal je, da denarja ni dobil insisteva nel dire di non aver avuto i soldi

3. pren. perdurare, permanere:
jesen letos kar vztraja quest'anno l'autunno perdura
PREGOVORI:
grešiti je človeško, vztrajati (v zmoti) hudičevsko errare è umano, persistere diabolico

vztrájati perseverar (pri, v en) ; persistir (pri en) ; insistir (pri, na en)

vztrajati pri svojem mnenju persistir en su opinión
vztrajam pri tem, da to ni res insisto en que no es verdad
trmasto vztrajati pri emperrarse en, obstinarse en, aferrarse a, empeñarse en

z prep. (pred nezvenečimi soglasniki: s)

I. (z rodilnikom)

1. (izraža usmerjenost stran) da, di:
pasti s strehe cadere dal tetto
vstati s postelje scendere dal letto
oditi z doma uscire di casa
pren. odstaviti koga s položaja deporre qcn. dalla carica

2. (za izražanje izhodiščne časovne meje) da, di:
v noči s četrtka na petek nella notte da giovedì a venerdì
pismo z dne 5. oktobra lettera del 5 ottobre

3. (za izražanje omejitve) da:
z vidika stabilnosti so ukrepi koristni dal punto di vista della stabilità, i provvedimenti sono utili

4. (za izražanje izvora) da:
bolezen se prenaša z živali na človeka la malattia si trasmette dall'animale all'uomo

II. (z orodnikom)

1. (za izražanje sredstva) con, da:
umiti se z mrzlo vodo lavarsi con l'acqua fredda
kraj je obkrožen s hribi la località è circondata da montagne

2. (za izražanje načina, kako poteka dejanje) con, a, per:
jesti s tekom mangiare con appetito
voziti s preveliko hitrostjo guidare a velocità eccessiva
poklicati koga z imenom chiamare qcn. per nome
(v pismih) s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem distinti saluti

3. (za izražanje medsebojnega odnosa) con:
dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom accordarsi, litigare, paragonarsi, essere d'accordo con qcn.
živahna trgovina z Italijo rapporti commerciali intensi con l'Italia

4. (za izražanje druženja) con:
priti na obisk z družino venire in visita con la famiglia
iti na sprehod z otroki andare a passeggio coi bambini

5. (za izražanje kakovosti, vsebine, dodatka) con, da, di:
deklica s črnimi kitami ragazza dalle trecce nere
trgovina z igračami negozio di giocattoli
vreča z apnom sacco di calce
jesti hrenovko z gorčico mangiare un vurstel con la mostarda

6. (za izražanje časa, ko se dejanje začenja ali poteka) con, a:
novi predpisi veljajo z današnjim dnem le nuove norme entrano in vigore con la giornata odierna
brati se je naučil s petimi leti imparò a leggere all'età di cinque anni
s starostjo je postajal odljudnejši con l'età diventò più scontroso

7. (v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega subjekta) ○:
zanimalo jih je, kako je z materjo volevano sapere come stava la madre
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
novica je prišla kot strela z jasnega la notizia fu come un fulmine a ciel sereno
besede mu gredo težko z jezika ha difficoltà a dire qcs.
vede se, kot bi padel z oblakov si comporta come se fosse caduto dalle nuvole
evf. spraviti koga s sveta liquidare qcn., far fuori qcn.
pren. spustiti koga z vajeti non aver più il controllo di qcn.
pren. spreti se z belim kruhom rifiutare una carica, un lavoro redditizio
pren. obmetavati koga z blatom calunniare, diffamare qcn.
pren. hoditi, iti v korak s časom essere al passo coi tempi
pren. oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco, restare con un palmo di naso
pren. biti za kaj z dušo in telesom essere per, con qcs. anima e corpo
pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
pren. strokovnjak, delavec, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati un tecnico, un lavoratore da cercare col lanternino
knjiž. boriti se z mlini na veter battersi, combattere coi mulini a vento
te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo le parole furono per lui una doccia fredda
pren. poslušati z očmi in ušesi essere tutto orecchie per qcn
pren. igrati se z ognjem scherzare col fuoco
pren. zatreti (upor) z ognjem in mečem domare nel sangue (la rivolta)
pren. delati s polno, z vso paro lavorare a tutta forza
pren. boriti se z ramo ob rami combattere, lottare fianco a fianco con qcn.
soočiti se z resnico guardare la verità in faccia
pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi, opporsi con tutte le forze
pren. jesti z veliko žlico abbuffarsi
biol. razmnoževanje z delitvijo riproduzione per scissione
šah. igrati z belimi, črnimi figurami giocare con le figure bianche, nere
šport. skok z mesta salto a pie' pari
šport. premagati nasprotnika z golom razlike battere l'avversario per un gol
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
enako se z enakim druži dimmi con chi vai e ti dirò chi sei; simili con simili fanno buoni amici

za² prep.

I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
priti domov za dne venire a casa di giorno

II. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello

2. (za izražanje smeri, cilja) per:
ladja za Split la nave per Spalato
avtobus za Maribor il pullman per Maribor

3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
izvedeti za novico venir a sapere la novità
prošnja za podporo domanda di sussidio

4. (za izražanje funkcije) da:
biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone

5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce

6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
izdajati se za zdravnika farsi passare per medico

7. (za izražanje namena) in, da, per:
konj za jahanje cavallo da sella
boj za obstanek lotta per l'esistenza

8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.

9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare

10. (za izražanje količine časa) per:
imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
naročiti za osmo uro ordinare per le otto

11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
zaboj za drva la cassa della legna
spored za nedeljo il programma della domenica
lak za nohte smalto per le unghie

12. (za izražanje načina)
prodati za gotovino vendere per contanti
bežati kot za stavo scappare a gambe levate
govoriti sam zase parlare sottovoce
za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni

13. (za izražanje vzroka) per:
jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
biti kaznovan za krajo essere punito per furto
klečati za kazen stare in ginocchio per castigo

14. (za izražanje mere) di, per:
za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
umakniti se za korak ritirarsi di un passo

15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
plačati za brata pagare al posto del fratello
prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori

16. (za izražanje podkrepitve) per:
za božjo voljo per l'amor del cielo

III. (z orodnikom)

1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
sedeti za mizo sedere a tavola

2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità

3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
najhujše je za nami il peggio è passato

4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio

5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
podedovati za očetom ereditare dal padre
nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore

6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
koprneti za kom spasimare per qcn.
povpraševati za kom chiedere di qcn.
žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza

7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno

8. (za izražanje vzroka) di, per:
zboleti za gripo ammalarsi di influenza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
biti za nadlego importunare, dar fastidio
tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
pren. biti za odstrel andare silurato
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina

zabušavati glagol
neformalno (izogibati se delu) ▸ lóg [óráról, munkából] ▸ lustálkodik, lopja a napot
Ni hotel jamrati, da ne bi rekli, da zabušava. ▸ Nem akart panaszkodni, nehogy azt mondják, hogy lustálkodik.
V reprezentanci ni tako kot klubih, kjer vedno nekdo zabušava. ▸ A válogatottban nem úgy van, mint a klubokban, ahol mindig lóg valaki.
Za dober rezultat je najpomembneje, da prejšnja leta pridno delaš, da ne zabušavaš in to se zelo pozna pri maturi. ▸ A jó eredményhez az a legfontosabb, hogy az évek alatt keményen dolgozz, ne lógj, és ez nagyon meglátszik majd az érettségin.

začarati glagol
1. (o nadnaravni moči) ▸ elvarázsolČarovnica princeske ni marala, zato je sklenila, da jo bo s čarobno palico začarala v žabo. ▸ A boszorka ki nem állhatta a hercegnőt, ezért úgy döntött, hogy a varázspálcával békává varázsolja.

2. (očarati; prevzeti) ▸ elbűvöl, elvarázsol, megigézObčinstvo je na obeh koncertih dobesedno začarala in ljudje so ji dolgo, dolgo ploskali. ▸ Mindkét koncerten elkápráztatta a közönséget, és az emberek hosszú tapssal köszönték meg a műsort.

3. (o domišljijskem svetu) ▸ elvarázsol
V svojih mojstrsko naslikanih podobah nas začara v sanjski svet prizorov, s katerimi se odziva na aktualne dogodke v svetu in upodablja svoja najbolj intimna doživetja in razmišljanja. ▸ kontrastivno zanimivo A mesterien megfestett alakokkal álomvilágba visz el, a jelenetek a világ aktuális eseményeire reflektálnak, és a legintimebb élményeit és gondolatait jelenítik meg.

4. (o veliki spremembi) ▸ varázsol
Slovenski avtorji in ilustratorji opravljajo poslanstvo, da otroke začarajo v bralce. ▸ A szlovén szerzők és illusztrátorok küldetése az, hogy a gyerekekből olvasót varázsoljanak.
Kako pa lahko brez operacije svoje ustnice začarate v večje? ▸ Hogyan varázsolhatja nagyobbá ajkait műtét nélkül?

5. (o čarobni lepoti) ▸ varázslatossá teszKamelije začarajo vrt s svojimi čudovitimi cvetovi. ▸ A kaméliák csodálatos virágaikkal varázslatossá teszik a kertet.
Slovenska vas leži v prečudoviti kočevski pokrajini, ki jo je letošnja zima začarala v pravo pravljično pokrajino. ▸ Slovenska vas a csodálatos kočevjei térségben fekszik, amelyet az idei tél igazi mesebeli vidékké varázsolt.

6. (izvajati trike) ▸ varázsol
Čarovnik začara različne živali pod klobukom in na njem, otroci pa morajo spraševati, kaj je pod klobukom ali na njem. ▸ A varázsló különböző állatokat bűvöl a kalap alá vagy a kalapra, a gyerekeknek pedig meg kell kérdezniük, mi van a kalap alatt vagy a kalapon.

7. v športnem kontekstu (onemogočiti zadetek) ▸ megbabonázS pomočjo odlične publike so se naši junaki prebudili, največji preobrat pa je naredil Perič, ki je dobesedno začaral svoja vrata in v petnajstih minutah zbral fantastičnih sedem obramb. ▸ A nagyszerű közönség segítségével hőseink felébredtek, és a legnagyobb fordulatot Perič jelentette, aki szó szerint megbabonázta a kaput, és tizenöt perc alatt fantasztikus módon hétszer védett.

začúda

A) adv.

1. molto, tanto, estremamente; un sacco:
ima začuda lepe oči ha degli occhi bellissimi
pozna začuda zgodb conosce un sacco di storie

2. stranamente, guarda caso, una volta tanto:
oče se začuda ni razjezil il padre, guarda caso, non si arrabbiò

B) začúda inter. to':
začuda, nismo je dolgo čakali to', non l'abbiamo aspettata molto

začudo

1. (kljub pričakovanju) erstaunlicherweise, seltsamerweise, überraschenderweise, sonderbarerweise, merkwürdigerweise, pogovorno: komischerweise (sploh nisem truden seltsamerweise bin ich gar nicht müde, ni prišel er ist sonderbarerweise/komischerweise nicht gekommen, so bila vrata zaklenjena sonderbarerweise war die Tür verschlossen, ni nič slišal merkwürdigerweise hat er nichts gehört; ni nič tega omenil merkwürdigerweise hat er davon nichts erwähnt)

2. (začuda) ungemein, erstaunlich

zadéti to hit

zadéti na mino pomorstvo to hit a mine
zadéti terno, glavni dobitek (figurativno, priti nenadoma do denarja) to hit the jackpot
zadéti z glavo ob kaj to hit one's head against (ali upon) something
zadéti v črno to hit the nail on the head, to hit it
zadéti na (najti) nafto to strike oil
zadel si! you have hit it!
slikar ni zadel izraza mojega obraza the painter has not caught the expression of my face
zadéti v loteriji to win (ali to gain, to draw) a prize in a lottery (ali in a raffle)
zadéti ob, na to strike (ali to knock, to jostle) against, to bump into (ali against)
zadéti na to strike upon, to hit on
zadéti v polno to score a direct hit

zadéva matter; affair; business; thing; subject; (osebna) concern; pravo case

o tej zadévi on this subject
v zadévi with reference to, on the subject of
državna zadéva affair of state
družbena zadéva social matter (ali problem)
notranje zadéve internal affairs pl
zadéva javnega pomena matters pl of public concern
zadéve skupnega pomena matters pl of common interest
tekoče zadéve current affairs pl
zunanje zadéve foreign affairs pl
dogovorjena, domenjena zadéva a put-up job
ministrstvo za zunanje zadéve VB Foreign Office (krajšava: F.O.); ZDA State Department
lepa zadéva! (ironično) that's a nice mess!
v zadévi X. proti Y. pravo in the case of X. versus Y.
brigaj(te) se za svoje zadéve! mind your own business!
to je zadéva zase it is a separate question (ali problem, matter)
to je čisto druga zadéva that's an entirely different thing
to ni moja zadéva that's no business of mine
to je tvoja zadéva that's your affair, that's your lookout, it's up to you
kot je zadéva sedaj... as matters now stand
zadéva prihaja na dan the affair is coming out, the matter is being aired
pusti zadévo pri miru! let the matter rest!
zadéva se vleče the affair is dragging on
vmešavati se v tuje zadéve to meddle in other people's afairs
vzeti zadévo v roke to take the matter in hand
voditi zadéve to conduct (ali to direct) affairs
opustiti zadévo (pogovorno) to drop the whole business
govoril sem z njim o vaši zadévi I talked to him regarding your business

zadnj|i¹ (-a, -o)

1. (poslednji) der/die/das letzte
čisto zadnji der allerletzte
Letzt- (kupec der Letztkäufer)
biti zadnji der letzte sein, das [Schlußlicht] Schlusslicht bilden/machen
zadati zadnji udarec komu: (jemandem) den letzten Stoß geben

2. (sklepni) [Schluß] Schluss- (akord der [Schlußakkord] Schlussakkord, prizor die [Schlußszene] Schlussszene, stavek der [Schlußsatz] Schlusssatz, zvezek der [Schlußband] Schlussband, minuta šport die [Schlußminute] Schlussminute, redakcija die [Schlußredaktion] Schlussredaktion, dejanje der [Schlußakt] Schlussakt, glasovanje die [Schlußabstimmung] Schlussabstimmung, poglavje das [Schlußkapitel] Schlusskapitel)

3. (končni, na koncu) End- (konzonant der Endkonsonant, boj der Endkampf, člen, členek das Endglied, zlog die Endsilbe, črka der Endbuchstabe)

4.
zadnji krik der letzte Schrei (tudi figurativno)

5.
zadnja beseda das letzte Wort
to je moja zadnja beseda das ist mein letztes Wort
imeti zadnjo besedo das letzte Wort haben/behalten
zadnja beseda še ni bila izrečena das letzte Wort ist noch nicht gesprochen
zadnje besede množina die letzten Worte

6. do zadnjega/zadnje …:
do zadnje možnosti bis zum Äußersten
do zadnje drobtinice bis auf die letzte Krume
do zadnje kaplje bis zur Neige
do zadnje pičice narediti: bis aufs letzte I-Tüpfelchen, bis auf den I-Punkt
izpolniti: bis auf den letzten Buchstaben
do zadnjega bis aufs Letzte
do zadnjega beliča bis auf den letzten Heller/Pfennig
do zadnjega diha bis zum letzten Atemzug
do zadnjega moža bis zum letzten Mann, bis auf den letzten Mann
|
figurativno kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje wer zuletzt lacht, lacht am besten
biblično: prvi bodo zadnji in zadnji prvi die Ersten werden die Letzten, und die Letzten werden die Ersten sein

zadosti [ô]

1. genug (dela genug Arbeit, Arbeit genug, star alt genug)

2. (zadostno količino) genügend

3.
zadosti dobro (dovolj in preveč) zur Genüge

4.
biti zadosti genügen
biti zadosti težek/dolg/visok … reichen
nikoli (jim) ni zadosti (sie) können nicht genug bekommen/kriegen

5.
imeti zadosti (biti sit tega) genug haben (von)
zdaj je pa zadosti! [Schluß] Schluss jetzt!; jetzt reicht's!

zadôsti enough; sufficiently

zadôsti sem ga videl I've seen enough of him
zadôsti je bogat, da živi brez dela he is rich enough to live without taking a job
ni zadôsti močan za svoje delo he is not strong enough for his job (ali for that job of his)

zadostíti (-ím) | zadostováti (-újem) perf., imperf.

1. attuare, eseguire; ottemperare; accontentare, soddisfare, adempiere:
zadostiti predpisom ottemperare alle norme
zadostiti zahtevam soddisfare, adempiere le richieste
temu človeku je težko zadostiti è difficile accontentare costui

2. dare soddisfazione:
zadostiti za krivico dare soddisfazione per l'ingiustizia subita

3. bastare, essere sufficiente:
premoženje ni zadostovalo, da bi plačali dolgove il patrimonio non fu sufficiente a pagare i debiti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
knjiž. zadostovati idealu rispondere agli ideali

zadovóljen (-jna -o) adj. contento, soddisfatto, compiaciuto, pago:
biti s čim zadovoljen essere contento di qcs.
PREGOVORI:
kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni non lasciare il poco per l'assai, ché forse l'uno e l'altro perderai

zadržánost (-i) f

1. riserbo, riservatezza; sostenutezza:
zadržanost v govorjenju, vedenju riserbo nel discorso, nel comportamento

2. l'esser impedito:
ni se mogel odzvati vabilu zaradi zadržanosti non potè accogliere l'invito perché impedito

zadržáti (-ím) | zadrževáti (-újem)

A) perf., imperf.

1. trattenere, fermare:
zadržal je psa, da ni planil na tujca trattenne il cane affinché non aggredisse il forestiero

2. mantenere, tenere:
peč zadrži toploto la stufa mantiene il caldo

3. ostacolare, impedire:
zadržati epidemijo impedire la diffusione dell'epidemia

4. rattenere, trattenere, soffocare, frenare:
zadržati solze rattenere le lacrime
zadržati radovednost frenare la curiosità

5. trattenere:
zadržati koga na kosilu trattenere qcn. a pranzo
zadržati koga v bolnišnici trattenere qcn. all'ospedale

6. (obdržati) mantenere:
zadržati funkcijo mantenere la carica

B) zadržáti se (-ím se) | zadrževáti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. trattenersi, soffermarsi:
spotoma se bomo zadržali v Škocjanskih jamah strada facendo ci tratterremo nelle grotte di S. Canziano

2. controllarsi; frenarsi:
ob pogledu na ponesrečence se ni mogel zadržati alla vista degli infortunati non potè frenarsi

3. star. comportarsi (con), trattare:
spoštljivo se zadržati do koga trattare qcn. con rispetto