Franja

capolista

A) m, f (m pl. capilista, f pl. capolista)

1. prvi, prva na volilni listi; šport prvi, vodilni

2. prvo mesto (na seznamu):
essere capolista biti prvi na seznamu

B) agg. šport prvi, vodilni:
squadra capolista vodilno moštvo

capomusica m (pl. capimusica) glasba dirigent godbe na pihala; kapelnik

capota ženski spol zložljiva streha na kočiji

captación ženski spol pridobitev z zvijačo ali s prilizovanjem; prežanje na dediščino; osleparjenje

captation [kaptasjɔ̃] féminin kaptacija, lovljenje; lov za dediščino, prežanje na dediščino

captation des eaux zajetje vode

captātor -ōris, m (captāre)

1. hlastač; tisti, ki hrepeni, koprni po čem, se poganja, stremljivec za čim: lucri Sen. ph., frumentarii pretii ali samo pretii Ambr. kdor žitu navije ceno, žitni oderuh, aurae popularis L. ki se žene za naklonjenostjo ljudstva.

2. occ.
a) lovec na dediščino: Petr., Iuv., captator... Nasica H.
b) zapeljivec, zvodnik: Prud.

captātōrius 3 (captātor)

1. nanašajoč se na lov na dediščino: institutio (heredis) c. Icti. postavitev koga za dediča s pogojem, da tudi on stori enako, tako tudi scripturae c. Icti.

2. zapeljiv: hoc vafrum et captatorium Aug.

captō -āre -āvī -ātum (intens. glag. capere) skrbno, vneto za kaj grabiti, prijemati, po čem segati, hlastati, loviti, popadati kaj: captavi tua colla lacertis O., captare naribus auras V. po zraku hlastati, aquam hianti ore captantes H., captatus anhelitus oris O.; od tod pren.: c. sermonem Pl. ali sonitum aure L. prisluškovati; occ. loviti, prežati na koga, na kaj: laqueis feras V., leporem et gruem H., muscas Suet.; pesn.: captatam saepe... adspicit Hesperien O. dihtivo, zaželeno, iskano.

2. pren.
a) hlepeti, hrepeneti, koprneti po čem, želeti si česa, iskati kaj, gnati se za čim, poganjati se za kaj: c. assensionem, plausus Ci., occasionem Ci. čakati (ugodne) priložnosti, misericordiam Ci., solitudines Ci. poiskati, cenas divitum Petr., variis c. ominibus Suet. hoteti izvedeti; pesn.: prendique et prendere captans O., quid me dente captas laedere Ph. poskušaš.
b) (po)skušati koga ujeti, zase pridobiti, premamiti, prevarati: caute mihi captandum est cum illo Pl. (= captandus est ille), me impudicitiai captas Pl. dokazati mi hočeš nesramnost, te captare vult Ci., insidiis hostem c. L., gens captata (sc. ad foedus) Philippo L., verba c. Icti. sofistično razlagati, captabunt in animam iusti Vulg. bodo zalezovali duše pravičnikov.
c) zalezovati kaj, prežati na dediščino, dediščino loviti, nezakonito doseči nasledstvo: c. testamenta H., Sen. ph., hereditatem Ulp. (Dig.), aut captantur aut captant Petr. so ali zalezovani ali pa zalezujejo (dediščino), c. aliquem Mart., Iuv., Plin. iun. dediščino loviti pri kom. — Dep. soobl. captor -ārī: Aug.

carabina ženski spol karabinka, kratka puška; zaponka na pero

es la carabina de Ambrosio je čisto ne(po)rabno

caracol moški spol (vrtni) polž; polževa hišica; polžast koder na čelu ali senceh španskih plesalk

escalera de caracol polžaste stopnice
en caracol, de caracol polžast
no se me da un caracol to mi je čisto vseeno
hacer caracoles sukati se (konj)
¡caracoles! = ¡caramba!

caracoler [-kɔle] verbe intransitif delati obrate, skoke (o konjih); sukati konja na levo in desno; poskakovati, skakati, letati sem in tja, poditi se

caramente dragó, visoko (v ceni); na vso moč, silno, iskreno

cārārius -iī, m (iz κηρός, dor. καρός vosek) barvar na voščeno rumeno: Pl.

caravan [kærəvǽn] samostalnik
karavana; ciganski, cirkuški voz; hišica na kolesih

caravane [-van] féminin karavana; figuré skupina, družba (ljudi) na potovanju; stanovanjska prikolica (pri avtu)

les chiens aboient, la caravane passe treba je pustiti (ne se zmeniti), da nas zavistneži, obrekovalci kritizirajo

caravanier [-vanje] masculin gonjač kamel; vodnik tovornih živali pri karavani; uporabnik stanovanjske prikolice na taborjenju, na počitnicah

carbuncle [ká:bʌŋkl] samostalnik
mineralogija granat, rubin, ognjenec
medicina tvor, tur, čir
množina rdeče pege na obrazu

carcan [karkɑ̃] masculin

1. histoire železen ovratnik, s katerim so na sramotilni steber privezali zločinca; taka kazen; figuré huda omejitev svobode, prisiljenost, podvrženost

2. familier kljuse; mršava, zlobna ženska

carchēsium -iī, n (gr. καρχήσιον)

1. vršelo, koš na jadrniku: Luc. et Cat. ap. Non., Macr., iam mālus insurgit, pinus... insigni(s) carchesio conspicua Ap., summi carchesia māli Lucan., alti carchesia māli Cinna ap. Isid.

2. pren.
a) posoda za pitje, kupa, podobna vršelu, stisnjena na sredini in z ročajema, ki segata od dna prek vrha posode: L. Andr. fr., Val. Fl., Sil., cape Maeonia carchesia Bacchi V., liquidi carchesia Bacchi O., c. lactis O.
b) stroj žerjav, žerjavov steber: Vitr.

cardíaco srčen; na srcu bolan