Franja

ferōculus 3 (demin. k ferōx) nekoliko divji, prešeren: Auct. b. Afr.

fessus 3 (nam. *fassus [za fateor!], adj. pt. pf. glag. fatīscere, iz zloženk [npr. dē-fessus]) truden, utrujen, upehan, zdelan, o(b)nemogel, oslabljen, slab(oten):
a) o osebah: Varr., Val. Fl., Iust. idr. f. Iugurtha S., viator H., miles T., fessus valle resedit V., fessus in herbosa posuit sua corpora terra O.; z abl.: f. plorando Ci., fluctibus Ci. ali aequore V. od pomorske vožnje, proelio fessi, milites fessi itineris magnitudine S., f. aetate, aestu, caede, quaerendo V., numina fessa odiis V. sovraštva sita, vulnere, morbis L., Romani fessi itinere et proelio L., f. labore, venatu, malis, senilibus annis O., vivendo Val. Max. ali vitā Plin. življenja sit (naveličan), fessi bello T.; s praep: f. de via Ci., de aestu maris Gell. ab undis V.; po gr. vzoru z gen.: fessi rerum (od težav) V., f. belli viaeque Stat., fessi salutis (od iskanja rešitve) Sil.
b) o živalih: fessi vomere tauri H., f. equus L., elephanti fessi aegritudine Plin.
c) o telesu in njegovih delih, udih: corpora V., O., artūs V., membra, caput O., longā fessum militiā latus H. pectora curis fessa O., f. anima O.
č) metaf. o drugih stvareh in abstr. stvareh: naves V. ali carinae, puppes O. stare, neuporabne, axes O., ali cardines Plin. obrabljene, -i, vela Pr., remi Val. Fl., senectus Lucan., aetas T. ostarelost, cum iam fessa dies Stat. ko se dan že nagiblje k večeru, fessae vires Val. Fl. ali fessae labore vires Amm.; res fessae V., T., Plin. iun. beda, stiska, težave.

fiktiven pridevnik
1. (neobstoječ; izmišljen) ▸ fiktív, képzeletbeli, kitaláltRazkritje, da so bile reporterjeve zgodbe dejansko fiktivne, je ameriško javnost šokiralo. ▸ Sokkolta az amerikai közvéleményt az a felismerés, hogy a riporter történetei valójában kitaláltak voltak.
Z vlogo šerifa v fiktivnem mestecu Mayberry pa je postal eden izmed najbolj priljubljenih igralcev tistega časa. ▸ Egy fiktív város, Mayberry seriffjeként eljátszott szerepe a kor egyik legnépszerűbb színészévé tette.
Denar v tej hiši je bolj fiktivna zadeva. ▸ A pénz ennél a háznál inkább fiktív dolog.

2. (o goljufanju) ▸ fiktív, kamuSklepal je razne fiktivne posle in navidezne pogodbe ter jih celo overjal pri notarju. ▸ Különböző fiktív ügyleteket és látszatszerződéseket kötött, amelyeket még közjegyzővel is hitelesíttetett.Mafijci so ustanavljali fiktivna podjetja in izigravali davčne predpise. ▸ A maffiózók fiktív vállalatokat hoztak létre és kijátszották az adószabályokat.Marsikateri fiktivni študent bi bil prijavljen na zavodu za zaposlovanje, če si ne bi s pridobitvijo statusa omogočil dela prek študentske napotnice. ▸ Jó néhány fiktív hallgató a munkaügyi központban lenne bejelentve, ha a hallgatói státusz megszerzésével nem lett volna lehetősége dolgozni diákstátuszban.Dodajajo, da so leta dobivali fiktivne račune za dimnikarske preglede, saj dimnikarjev k njim ni bilo. ▸ Hozzáteszik, hogy évek óta fiktív számlákat kapnak kéményellenőrzésről, hiszen kéményseprőknek nyomát sem látták.

fílm fotografija film; roll of film; (kino) film, ZDA motion picture, moving picture, pogovorno movie; VB pogovorno picture; (umetnost, industrija) cinema, film, screen

animirani fílm animated cartoon
barvni fílm colour (ali technicolor) film
biografski fílm film biography, biopic
dokumentaren fílm documentary film, documentary
drugorazredni fílm B film
celovečerni, glavni fílm full-length film, main feature
fílm nornalne dolžine feature-length film; feature
črnobel fílm black-and-white film
kratek fílm film short
nemi fílm silent film, silent
ozki fílm 16millimetre film
plastičen fílm stereoscopic film
pozitivni film positive film
rol fílm roll film
poučen fílm instructional (ali educational) film
risani fílm cartoon film, cartoon
neosvetljen fílm unexposed film, pogovorno raw stock
fílm s časovno lupo slow-motion film
zvočni fílm sound film, talking picture, pogovorno talkie
gledati fílm to watch a film
igrati, predvajati fílm to show (ali to screen) a film
koliko časa se že predvaja (vrti) ta fílm? how long has this picture been on?
ta fílm se (že) dolgo predvaja this film has (already) had a long run
iti k fílmu to go on the films
napraviti fílm to produce a film
prirezati fílm to cut a film
sinhronizirati fílm to synchronize a film
snemati fílm to make a film, to shoot a film (ZDA a motion picture, a movie), to film
vložiti fílm (v kamero) to load (ali to fill) a camera
adaptirati za fílm to adapt for the screen, to make a film version (of a play, novel, ipd.)

finēstra f

1. okno:
finestra cieca slepo okno
la finestra guarda sulla piazza okno gleda na trg
affacciarsi, farsi alla finestra stopiti k oknu
donna da finestra spogledljivka, koketa
buttare il denaro dalla finestra pren. metati denar skoz okno
uscito dalla porta e rientrato dalla finestra pren. nagnali so ga (s položaja), pa se je vrnil skozi stranska vrata

2. odprtina, rana:
fare larga finestra napraviti veliko odprtino

3. okence:
busta con finestra, a finestra kuverta z okencem

4. publ. članek v okvirčku

flagrum -ī, n (flagellum) bič, šiba: Pl., Suet., Amm., Macr., flagro caedi Ca. Fr., caesa flagro est Vestalis L., flagris caedi Q., flagra pati Iuv., ad flagra deducere Iuv. k sužnosti, šalj. o sužnju, ki mora dostikrat čutiti bič: rediviae flagri Tit. ap. Fest. „bičegulec“, gymnasium flagri Pl. vadišče za bič.

flatter [flǽtə] prehodni glagol
laskati, dobrikati se, prilizovati se; zadovoljiti, ugajati, dobro deti, goditi

to flatter o.s. that domišljati si, da
to flatter s.o.'s hopes zbujati komu neosnovano upanje
to flatter o.s. on čestitati si k

flectō -ere, flexī, flexum

I.

1. pripogniti, upogniti, prikloniti, ukloniti, skloniti, ukriviti, usločiti: acanthum V., ulmum in burim V., salignas cratīs V. plesti, ramos manu O., cera flectitur in multas facies O. se da gnesti, iuvenis, … cereus in vitium flecti H. se da kakor vosek nagniti k zlemu, fl. arcum V., napeti, flectens cornua nervo O., radices capilli retro fl. Petr.; o upogibanju udov: membra fl. Ci., quascumque partes sedendo flectimus Ci.; s prolept. obj.: (anguis) flectit sinūs O. se vije v zavojih, se zvija; med.: flector in anguem O. sem (= fio) vijoča se kača. Pogosto pt. pf. flexus 3 pripognjen, upognjen, zakrivljen, kriv, sključen, zvit: aes, cornu, lacerti O., flexi motus Ci. kolebavo gibanje; (o laseh) skodran: comae O., Ap., capilli Petr., crines Mart.

2. metaf.
a) zavijati (spreminjati) glas: vocem Ci., flexus sonus Ci. tresoči se glas, otožni glas.
b) zategniti, z dolžino zaznamovati: syllabam Q.
c) tvoriti: verba Q., hoc vocabulum quoque de Gracco flexum est Gell.
č) kot gram. t. t. = sklanjati, spregati: Varr.
d) tako rekoč drugače ukloniti = spremeniti: vitam Ci., ut eam (sc. istorum viam) flectas, te rogo Ci. ep., in melius adversa, in deterius optata flectuntur Sen. ph.; od tod ganiti, omehčati, omečiti, preprositi, pregovoriti: facile Achivos flexeris Enn. ap. Gell., nisi di inmortales … suo nomine prope fata ipsa flexissent Ci., uti ingenium … avorsum flecterent S., flectere si nequeo superos, Acheronta movebo V., fl. aliquem precibus, lacrimis V., donis L., mollibus iam durum imperiis H., animum Ci., V., O., mentes hominum L., duram mentem O., huic concitare indices, illi flectere convenit Q.; v pass.: dictis nostris sententia flexa est Enn., desine fata (nespremenljiv sklep) deûm flecti sperare precando V., haudquaquam dictis violentia Turni flectitur V. se ne da preprositi, ira deorum flectitur O.; za zanikanim glag. nastopa quin: nihil … flexerunt animos, quin … collem … defeuderent L., neque fletu … flexus est, quin daret profectionis signum T.; pesn.: fl. labores Stat. (o)lajšati.

II.

1.
a) obrniti, zasukati, okreniti, naravnati, zavrteti: de foro in Capitolium currūs Ci., carpentum dextrā in … clivum L., plaustrum O., regimen carinae O., navem Auct. b. Alx., equum H., equos (pri jahanju) C.; pri vožnji: iuga habenis V., quā flectat habenas O. kam naj pelje, fl. geminas acies (= oculos) huc V., oculos O., lumina (oči) V., lumina a gurgite in nullam partem O. ab Hesperia lumina O., ora retro O., vultus suos ad illum O.; o teku, poti: vestigia O., cursum ad puerilem vagitum L. (o volkulji) ali cursūs in laevum O. ali iter ad Privernum, iter Demetriadem L. pot ubrati, napotiti se, certum in orbem quadrupedis cursus O. voditi konja v določenem krogu, iter suum N. ali viam L. spremeniti smer pohoda, flecte viam velis V. jadraj kam drugam; refl.: acies oculorum se flexerat O., se in Daphnona fl. Petr.; med.: volucris … flectitur in gyrum O. leta v krogu, kroži; metaf. o rečeh: hinc se flectit (Hercynia silva) sinistrorsus C. se obrača na levo, unde in meridiem flecti eum (Euphratem) diximus Plin., sol ipse ad aquilonem scandens … ab ea meta incipit flecti Plin. — Kot mornarski t. t. zaviti okoli česa, objadrati kaj: Leucaten flectere molestum videbatur Ci. ep., in flectendis promunturiis Ci.
b) redko časovno: flexo in vesperum die T. ko se je bil dan (k večeru) nagnil, proti večeru.

2. metaf.
a) qui (versūs) in Tiberium flecterentur T. ki jih je bilo mogoče aplicirati (nanašati) na Tiberija.
b) α) kaj od koga: quod procul a nobis flectat fortuna gubernans Lucr. β) koga od česa: aliquem a studio ad imperium Ci., si quem a proposito spes … flexisset L., ubi animus iudicis ab aliqua … opinione flectendus est Q.

3. intr. v med. pomenu
a) (za)obrniti se, kreniti kam: Hasdrubal … ad Oceanum flectit L., ex Gabino in Tusculanos flexere colles L., cum procul hos laevo flectentīs limite cernunt V., inde Vitellius Cremonam flexit T., priusquam in Capitolium flecteret Suet.; pren. obrniti se k čemu, poprijeti se česa, podati se na kaj, odločiti se za kaj: postquam ad providentiam sapientiamque flexit T. ko pa je začel govoriti o … , arguebatur in ambitionem flexisse T.

flexuntēs m (če je beseda pristno lat., je pt. pr. nekega k flectere spadajočega glag. *flexere) vitezi, staro ime za rimske viteze, ki so dejansko opravljali službo; pozneje so se imenovali trossuli: Plin.

floor¹ [flɔ:] samostalnik
tla, pod, dno; nadstropje; sejna dvorana; prizorišče v filmskem ateljeju; proizvodnja filma; najnižja meja (plače, dnevnice)

to ask for the floor oglasiti se k besedi
the film goes on the floor začenja se snemanje filma
the film is on the floor film se snema
floor show zabavni program, ki se predvaja med gledalci
floor price najnižja dopustna cena
to get (ali have, ameriško take) the floor imeti besedo (v parlamentu)
to give the floor dati besedo
ground floor, ameriško first floor pritličje
on the first (ameriško second) floor v prvem nadstropju
French floor parket
inlaid floor okrasni parket
to take the floor plesati
sleng to wipe the floor with s.o. uničiti, popolnoma premagati koga

Gessius (-iī) Flōrus -ī, m Gésij Flór iz Klazomen, od l. 64 po Kr. oblastnik v Judeji; njegova nasilna vlada je Jude prisilila k vstaji, ki se je končala z razrušitvijo jeruzalemskega mesta: T.

flüchten bežati, pobegniti; sich flüchten zateči se (in v/k)

fōmite m pren. podžiganje, spodbuda; netivo; hrana; spodbujevalec:
essere fomite di malattie prispevati k razvoju bolezni

forca f

1. vile:
far forca (a scuola) toskansko pog. špricati šolo

2. rogovila, drog (za napenjanje vrvi za obešanje perila)

3. vislice:
condannare alla forca obsoditi na smrt z obešanjem
governare con la forca vladati s terorjem
passare sotto le forche caudine pren. doživeti globoko ponižanje
va, andate sulla forca! inter. pojdi, pojdite k vragu!
avanzo di forca pren. lopov, malopridnež, baraba

4. geogr. sedlo

force [fɔrs] féminin sila, moč, jakost; avtoriteta; električni tok; koncentracija (tekočine); (duševna) sposobnost, talent; pluriel bojne (vojne) sile

force argent mnogo denarja
à force de s ponavljanjem
à force de chercher z vztrajnim iskanjem
à force de bras, de travailler z delom svojih rok, z vztrajnim delom
à toute force z vso močjo (silo), brezpogojno, za vsako ceno, absolutno
dans la force de l'âge v najlepših letih
dans toute la force du terme v res pravem pomenu besede
de toutes ses forces z vsemi močmi, na vso moč, na vse kriplje
de force, par force s silo, po sili, nasilno
de gré ou de force zlepa ali zgrda
de vive force s silo, na prvi mah
en force v velikem številu, militaire z znatno vojaško silo (četami)
force est de (+ nedoločnik) treba je
la force prime le droit sila je močnejša kot pravica
camisole féminin de force prisilni jopič
maison féminin de force kaznilnica
politique féminin de force politika sile (pesti)
tour masculin de force težavna vaja, naloga; sijajen uspeh ali rezultat, velik podvig
travailleur masculin de force fizičen delavec (krepkih mišic)
forces aériennes zračne bojne sile
force attractive, d'attraction privlačna sila, privlačnost
force brutale, centrifuge, hydraulique brutalna, centrifugalna, vodna sila
force d'habitude moč navade
force de frappe (militaire) udarna moč (moderno, zlasti atomsko orožje)
force d'inertie vztrajnostna sila, vztrajnost
force majeure višja sila
force motrice gonilna, pogonska sila
forces navales pomorske bojne sile
forces d'occupation zasedbene, okupacijske sile
force de pesanteur težnost
force portante nosilnost
force publique, forces de police javne varnostne sile
force rétroactive retroaktivna moč
forces de terre et de mer kopne in pomorske bojne sile
forces terrestres kopne bojne sile
force de traction vlečna sila, vleka
force du vent močvetra, vetrovnost
force de volonté moč volje
avoir force de loi imeti zakonsko moč, biti pravnomočen
avoir force obligatoire biti obvezen
céder à la force popustiti sili
être de force (à faire quelque chose) môči (kaj napraviti), biti zmožen, biti kos
être en force biti močan, biti pri moči
être de première force en biti izredno spreten v, sposoben za, močan v
faire force à quelqu'un komu silo delati
faire force de rames krepko veslati
reprendre ses forces spet k moči priti
ne plus sentir sa force biti izredno močan

forcer [fɔrse] verbe transitif (pri)siliti, primorati; forsirati, pretiravati; povečati; s silo odpreti, s silo vzeti, izsiliti; premagati (ovire), ziomiti (odpor); popačiti (smisel); verbe intransitif forsirati, napenjati se

se forcer (pri)siliti se (à k)
forcer la porte vdreti, vlomiti vrata
forcer la porte de quelqu'un s silo si dobiti vstop h komu
forcer le pas pospešiti korak
forcer les raisins pospešiti zorénje grozdja
forcer sa voix napenjati glas
tous les obstacles premagati vse ovire
forcer l'admiration des ennemis izsiliti občudovanje pri sovražniku
forcer une ville s silo zavzeti mesto
forcer la main à quelqu'un koga primorati k delu, delovanju
forcer la consigne izsiliti vstop
forcer le destin upirati se, kljubovati usodi
forcer la nature hoteti napraviti več, kot moremo
forcer le sens d'un mot popačiti (skriviti) pomen besede
forcer de rames, de voiles na vse kriplje veslati, kar najhitreje jadrati

fortuna f

1.
Fortuna mitol. Fortuna

2. usoda, slepa sreča, slučaj:
volubilità della fortuna nestalnost usode
la ruota della fortuna kolo človeške usode
prendere la fortuna per il ciuffo pren. zgrabiti priložnost za roge, ujeti ugoden trenutek
un gioco della fortuna igra usode
dire la fortuna vedeževati
dare la fortuna napovedati prave loterijske številke
a fortuna slučajno, srečno, po sreči
atterraggio di fortuna prisilni pristanek
mezzi di fortuna zasilna sredstva

3. sreča:
la fortuna gli corre dietro pren. sreča se mu vedno nasmiha
per fortuna k sreči
fortuna che dobro, da; še sreča, da
un colpo di fortuna nenadejan uspeh
fare fortuna obogateti
un libro, una commedia che ha fatto fortuna uspešna knjiga, komedija
tentare la fortuna poskusiti srečo (npr. v igri)
aver, non aver fortuna imeti srečo, imeti smolo
portar fortuna prinašati srečo

4. premoženje, imetje, bogastvo:
dissipare tutte le proprie fortune pognati, zapraviti vse svoje premoženje

5. vihar, nevihta

fortuna ženski spol sreča, srečen slučaj; slučaj; usoda; denar, premoženje

Fortuna Fortuna, boginja sreče (usode)
bienes de fortuna vse imetje
hombre de fortuna premožen človek; srečnež
lance de fortuna nepredviden slučaj
mala fortuna nesreča, zla usoda
con fortuna srečno
por fortuna slučajno, k sreči, morda
acumular fortuna nabirati premoženje
(mor) correr fortuna prestati vihar
estar de fortuna srečo imeti
hacer fortuna (svojo) srečo najti
probar (la) fortuna poskusiti svojo srečo

fournir [furnir] verbe transitif dobaviti, preskrbeti, oskrbeti (quelqu'un de quelque chose koga s čim); nuditi; dati na voljo; izstaviti (ček); navesti (razloge); opravljati; verbe intransitif prispevati (à k)

fournir un restaurant oskrbovati restavracijo (de quelque chose, en quelque chose s čim)
fournir du travail aux ouvriers priskrbeti delo delavcem
se fournir chez oskrbovati se pri, nakupovati pri
fournir à la dépense, aux frais prispevati k izdatkom, stroškom
fournir des renseignements à la police dati informacije policiji
il a fourni un alibi au tribunal navedel je alibi sodišču
fournir une preuve dati, navesti dokaz
fournir un gros effort zelo se potruditi
fournir un travail considérable opraviti znatno delo

foutre* [futr] verbe transitif, populaire delati; vreči

foutre! gromska strela!
foutre en l'air (figuré) stran zagnati
foutre le camp pobrisati jo, popihati jo, oditi
foutre quelqu'un en colère razjeziti koga, spraviti koga v besnost
foutre dedans zagosti jo komu; v zapor vtakniti
foutre quelqu'un à la porte koga skoz vrata vreči
foutre un coup de pied brcniti
foutre la paix à quelqu'un koga pri miru pustiti
foutez-moi la paix! dajte mi mir!
ça la fout mal to je neumno, izključeno
se foutre de quelque chose ne se brigati za kaj, požvižgati se na kaj
s'en foutre plein la lampe nabasati si trebuh
va te faire foutre! pojdi k vragu!
qu'est-ce que ça peut vous foutre? kaj vas ta briga?
je m'en fous požvižgam se na to