Franja

foot-rope [fútroup] samostalnik
mornarica vrv, na kateri stoje mornarji pri zvijanju in odvijanju jader

foreclosure [fɔ́:klóužə] samostalnik
zaplenitev in prodaja upnikove nepremičnine; izključitev; preprečenje

formacíjski (-a -o) adj. di, della formazione; in formazione

formalno formell; in aller Form

formulira|ti (-m) ausformulieren, formulieren; in Worte kleiden
kar je mogoče formulirati formulierbar

four-poster [fɔ́:póustə] samostalnik
postelja s štirimi stebri in baldahinom
mornarica štirijambornica, ladja s štirimi jambori

fourrier [furje] masculin podčastnik, ki skrbi za hrano in stanovanje; poétique znanilec

les fourriers de l'hitlérisme pripravljalci pomagači hitlerizma
être le fourrier de quelqu'un, de quelque chose olajšati nezakonit prihod kake stvari ali nezakonit nastop kake osebe

Fragestunde, die, ura vprašanj in odgovorov

francósko adv. francese, in francese, alla francese:
govoriti francosko parlare (in) francese
oditi po francosko andarsene alla francese

frȁnkōvka ž agr. sorta trte in vina, frankinja

fratēllo

A) m

1. brat:
fratello germano rodni brat
fratello uterino polbrat po materi
fratello di latte brat po mleku, mlečni brat
fratelli siamesi siamska dvojčka
sembrare fratelli, assomigliarsi come fratelli podobna si biti kot brata
amarsi come fratelli ljubiti se kot bratje

2. pl. otroci (iste družine), bratje in sestre, bratje

3. pren. brat, tovariš:
fratelli di sventura bratje v nesreči
fratello d'arme bojni tovariš
i fratelli massoni prostozidarji

4. relig. brat laik; sobrat

B) agg. (za samostalnikom) pren. bratski:
partiti fratelli sestrske stranke

frāter, frātris, m (prim. osk. fratrúm = umbr. fratrum, fratrom = lat. fratrum, gr. φράτηρ, φράτωρ član fratrije (bratovščine), sl. brat = got. brōthar = strvnem. bruoder = nem. Bruder = ang. brother)

1. brat: frater cum sorore cubitavit Ci., uxoris frater Ci., Suet. svak, ženin brat, uxor fratris L. svakinja, bratova žena (jetrva), fratris filia Sen. ph. nečakinja, fratres cum fratribus C., consulis frater matre eadem genitus L. rodni brat, geminus fr. Pl., Pers. brat dvojček, gemini fratres Ci., V., L., O., Suet. ali fratres gemini Ci., H. = fratres gemelli O. brata dvojčka; occ. = Dioskura O. = dii fratres Suet., trigemini fratres L. bratje trojčki, germani fratres Pl., Ci., L. prava (rodna) brata, pravi (rodni) bratje, fratres uterini Cod. I. rodni bratje po eni materi; tudi o živalih: Cyprio velox cum fratre Lycisce O.; o rečeh: positi ex ordine fratres O. knjige enega (istega) pisca.

2. v pl.
a) sorojenci, bratje: fratres Aetnaei V. = Kiklopi, fratres coniurati V. = Giganti.
b) brat in sestra, bratje in sestre: Eutr., Icti., fratrum non incestus, sed incustoditus amor T. (o Silanu in njegovi sestri Kalvini).

3.
a) bratranec, bratič; s celotnim izrazom: frater patruelis „brat po stricu“, torej sin očetovega brata: frater patruelis et socer, F. Torquatus Ci., L. Cicero frater noster, cognatione patruelis, amore germanus Ci.; potem v povezavi samo frater: Iust., heredem Cn. Magium fratrem reliquit A. Aurius Ci., (Achilles) frater erat: fraterna peto O. (prim. O. Heroid. 8, 28), fratris cari flebile discidium Cat., Cotye fratre interfecto T., quas (insidias) Gotarzes fratri patefecit T.
b) (krvni) sorodnik sploh: Metellus frater inimici (Clodii) Ci. (bratranec po materi), agitans discordia fratres V., perfusi sanguine fratrum V., et sceleris pudet fratrumque H., Numida gratias de fratris (svakovega) filio remisso agit L., Suessiones fratres consanguineique Remorum C.

4.
a) kot ljubkovalna beseda (bratovski) prijatelj, bratec: volo, mi frater, fraterculo tuo credas Timarchides ap. Ci. (Orat. in Verrem 3, 66, 155), „frater“, „pater“ adde; ut cuique est actus, ita quemque facetus adopta H., vis, frater, ab ipsis ilibus? Iuv.; o ljubimcu: Tib., Mart., cum istius mulieris viro — fratre volui dicere Ci.; o živalih: salve frater (tako pravi osel merjascu pri Ph.).
b) brat kot jur.(držpr.) častni naslov, zavezni brat, pobratim: non modo hostes, sed etiam fratres nostri Aedui Ci., Aedui fratres consanguineique nostri saepenumero a senatu appellati Ci.,
c) kot nom. propr. Fratres Bratje, ime gora v Mavretaniji zaradi njihove medsebojne podobnosti: Mel., Plin.

freidor moški spol oseba, ki peče (cvre) in prodaja ribe

freigeben^*

1. dati svobodo (komu), osvoboditi (koga); (Urlaub geben) dati prosto, dati dopust

2. einen Weg, eine Straße, eine Öffnung: odpreti, odkriti, sprostiti, sproščati, narediti prostor; offiziell: otvoriti, (genehmigen) dati dovoljenje za uporabo, ukiniti kontrolo nad; (weichen) umakniti se

3. figurativ prepustiti, izročiti na milost in nemilost

4. freigegeben werden sproščati se

frelon [frəlɔ̃] masculin sršen; figuré nesposobna in nevoščljiva oseba, ki se tudi okorišča s tujim delom

piqûre féminin de frelon sršenov pik

freluquet [-lükɛ] masculin majhen, nepomemben človek; frivolen in domišljav mladenič

fréska fresco, pl -oes, -os; painting (ali picture) in fresco

slikati fréske to paint in fresco

freskánt painter of frescoes, painter in fresco

Frevel, der, (-s, -) zločin; skrunitev; škoda (v gozdovih, na polju), kršitev predpisov o varstvu polj in gozdov

friperie [fripri] féminin stare obleke, staro pohištvo; trgovina s starimi oblekami in starim pohištvom