Franja

príčati atestiguar, testimoniar; dar testimonio (de) ; jur deponer, declarar (como testigo)

pričati za, v korist (proti) declarar en favor de (contra)
pričati o čem demostrar; evidenciar; poner de manifiesto a/c

príčkati se altercar; disputar; reñir

pričkati se s kom pelearse con alg, reñir con alg, tener unas palabras con alg
pričkati se o čem disputar sobre a/c
pričkati se za kaj disputarse a/c

príd ventaja f ; beneficio m ; ganancia f ; utilidad f , favor m

v prid koga a favor de alg
v moj prid en mi (ali a mi) favor
obrniti si kaj v prid aprovecharse (ali sacar provecho) de a/c
biti komu v prid favorecer (ali beneficiar) a alg
to ni kaj prida eso no vale gran cosa

prignúsiti

prignusiti komu kaj quitar a alg el gusto de a/c

prigovárjati

prigovarjati komu tratar de persuadir a alg (da bi kaj naredil a que haga a/c); tratar de convencer a alg; (opominjati) exhortar a alg; (spodbujati) animar, alentar a alg

prijátelj amigo m

kot prijatelj como amigo
velik prijatelj amigo íntimo, fam amigote m, Arg amigazo m
zaupen prijatelj amigo íntimo (ali de confianza)
neki moj prijatelj un amigo mío; uno de mis amigos
dragi prijatelj! ¡amigo mío!, (v pismu) querido amigo, estimado amigo mío
hišni prijatelj amigo de (la) casa
prijatelj iz mladosti amigo de la infancia
prijatelj narave amante m de la naturaleza
med prijatelji entre amigos
biti (dober) prijatelj s kom ser (muy) amigo de alg
biti prijatelj česa ser amigo de a/c
smo (dobri) prijatelji somos (buenos) amigos
prijatelj glasbe amante m de la música, aficionado m a la música
prijatelj umetnosti aficionado m a las artes, amigo m del arte
ostanemo stari prijatelji (seguimos) tan amigos como siempre
v sreči imaš mnogo prijateljev en tiempo de higos, no faltan amigos

prikrí(va)ti celar; recatar; ocultar; mantener en secreto

prikri(va)ti kaj hacer de a/c un secreto

primanjkováti faltar, hacer falta

primanjkuje (česa) hay falta de a/c, hay escasez de a/c
primanjkuje mi (česa) me hace falta a/c; necesito a/c

primŕziti

primrziti komu kaj quitar a alg el gusto de a/c

prīn-ceps¹ -cipis, abl. -e (= *prīmo-caps „prvo mesto zavzemajoč (zasedajoč)“, iz prīmus in capere; prim. dein-ceps)

I. adj.

1. prvi (= najprej): princeps in proelium ibat, ultimus conserto proelio excedebat L., apud omnes princeps ponebatur N. je veljal za prvega, principem locum tenere C., quoniam exordium princeps esse debet Ci. ker gre uvodu prvo mesto, ker mora biti uvod na začetku, princeps in agendo Ci., ut quisque in fugā postremus, ita in periculo princeps erat Ci., princeps Sicilia se ad amicitiam populi Romani applicuit Ci.; kot adj. relativum z objektnim gen.: principes pecuniae pollicendae fuerunt L. so prvi obljubili, principes inveniendi Ci. prvi iznajditelji.

2. metaf. prvi = najimenitnejši, najveljavnejši, najodličnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši, glavni: principum philosophorum praecepta N., principibus placuisse viris H., femina p. Plin. gospa visokega stanu; kot adj. relativum z objektnim gen.: princeps ingenii et doctrinae Ci. najimenitnejši glede na … , odličnik po … ; nam. gen. opis s praep.: amor princeps ad benevolentiam coniungendam Ci. posebej pripravna. —

II. subst. m

1. najimenitnejši (najveljavnejši, najpomembnejši) mož, prvak, veljak, imenitnik, odličnik, dostojanstvenik, (po)glavar, vladar, vodja: ceteri principes Atheniensium N., custodes (za čuvarje, kot varuhe) reliquit principes N., principes Aeduorum C., per C. Valerium Tro[a]ucillum, principem Galliae provinciae C. enem izmed najveljavnejših mož, Gaio Valerio Donotauro, Caburi filio, principe civitatis C.; pogosto principes civitatis C., L. ali samo principes C., N. velikaši, principes plebis L. veljaki (naspr. infimi plebis), rerum publicarum principes Ci. državniki, principes equestris ordinis N. prvaki, equitatūs principes nobilissimae iuventutis Cu. prvaki mladega (makedonskega) plemstva, princeps nobilitati vestrae L. glavar, (sc. Thebani) principes Graeciae sunt N. vodje, vladarji, legatorum ali legationis princeps L. glasnik, besédnik, p. in iure civili, in astrologiā Ci. prvak, vodilni strokovnjak.

2. začetnik, ustanovitelj, ustanovník (ustanóvnik), osnovatelj, utemeljitelj, povzročitelj, povzročník (povzróčnik), (na)snovatelj, snovalec, glava(r), načelnik, vodja, voditelj: Zeno princeps Stoicorum Ci., p. consilii C., Ci., N., sceleris N., nobilitatis Ci. ustanovnik, factionis, coniurationis Ci., belli inferendi C. ki je vojno začel, začetnik (= povzročitelj, krivec) vojne, rogationis L. svetovalec, predlagatelj, ut eius rei princeps esset N. (da) naj se postavi tej zadevi na čelo, (da) naj se postavi za vodjo te zadeve, princeps ad suscipiendam rationem Ci. svetovalec.

3. occ.
a) kot naslov α) princeps senatūs ali samo princeps L. (redko princeps senatorum) prvi senator, prvak senata, prvak v senatu; njegovo ime je bilo prvo na seznamu senatorjev. Na čelo seznama ga je pri branju postavil cenzor (lectus L., ker so seznam v senatu na glas brali) in konzula sta za mnenje vedno najprej vprašala njega, zato je imel velik politični vpliv. β) z ustanovitvijo cesarstva je — kar je samo po sebi umevno — princeps senatūs postal cesar; beseda princeps je odtlej = cesar, knez, prínceps: Augustus cuncta nomine principis sub imperium accepit T., princeps Caesar H., uxor principis T. cesarica, femina princeps O. cesarica, principum coniuges ac parentes (matere) T., feminae principes T., Plin. gospe (dame) iz cesarske rodbine. γ) pri mladem plemstvu princeps iuventutis prvak plemiške mladine; v času republike so principes iuventutis (ki so jih cenzorji na seznamu vitezov postavili na prvo mesto) voditelji viteških centurij: L., Ci.; v času Avgusta sta bila s tem naslovom oz. dostojanstvom odlikovana njegova vnuka Gaj in Lucij in od takrat je princeps iuventutis cesarjev naslednik, cesarjevič, princ: Sen. ph., Suet. Poznejši cesarji so si prisvajali tudi ta naslov.
b) (kot voj. t.t.) α) prīncipēs „sprednjiki“, „prv(ak)i“ = vojaki druge bojne vrste, težko oborožena druga bojna vrsta manipla in kohorte, razporejena med „hastati“ in „triarii“; naziv principes so ti vojaki menda dobili zato, ker so sprva stali v prvi bojni vrsti: robustior aetas, quibus principibus est nomen hastatos sequebantur L. β) kolekt. prīnceps manipel druge bojne vrste (v drugi bojni vrsti), manipel vojakov druge bojne vrste: signum primi principis L., a M. Acilio mihi primus princeps prioris centuriae est assignatus L. prvi manipel prve centurije druge bojne vrste (vsak manipel je bil namreč razdeljen v dve centuriji) = poveljstvo (služba centuriona, stotništvo) prve centurije prvega manipla v drugi bojni vrsti, Cretensi bello octavum principem duxit Ci. je vodil osmi manipel = je bil centurion osmega manipla druge bojne vrste. γ) meton. centurion (stotnik) druge bojne vrste; ker je imel vsak manipel dve centuriji, sta bila v njem tudi dva centuriona: centurio prior ali princeps prior ali primus princeps centurio centurion prve centurije in centurio posterior centurion druge centurije istega manipla v drugi bojni vrsti: omnibus centurionibus interfectis praeter principem priorem C.; princeps primus (naspr. secundus) L. ali samo princeps (npr. tertiae legionis) L. stotnik prvega manipla v drugi bojni vrsti (v legiji).

Opomba: Komp. principior: Cass. — Gen. pl. nav. -um, pa tudi (celo v dobrih rokopisih) -ium. — Neklas. nima pl.

pripis(ov)áti

pripis(ov)ati komu kaj atribuir a alg a/c
to si mora sam sebi pripis(ov)ati es culpa suya; (v breme, nekaj slabega) imputar (ali achacar) a alg a/c
pripis(ov)ati čemu važnost dar (ali conceder ali atribuir) gran importancia a a/c
pripis(ov)ati krivdo komu achacar la culpa a alg

pripráviti (se), priprávljati (se) preparar(se); disponerse

pripraviti koga, da kaj napravi inducir (ali incitar) a alg a hacer a/c
pripraviti v smeh hacer reír
pripraviti se za izpite prepararse a los exámenes
pripraviti koga ob kaj privar de a/c a alg
k nevihti se pripravlja el tiempo está de tormenta; amenaza tormenta

priskrbéti

priskrbeti komu kaj procurar, proporcionar a alg a/c; conseguir para alg
priskrbeti si procurarse, adquirir a/c

prisodíti adjudicar ; (kazen) imponer

prisoditi najboljšemu ponudniku adjudicar al mejor postor
prisoditi komu kaj creer a alg capaz de hacer a/c

prispevati glagol
1. (o denarju) ▸ hozzájárul, beadMesto prispeva za gradnjo nove univerzitetne knjižnice. ▸ A város hozzájárul az új egyetemi könyvtár építéséhez.Do leta 1996 ni proračun v ničemer prispeval v pokojninsko blagajno. ▸ 1996-ig a költségvetés semmit sem adott be a nyugdíjpénztárba.Naložba bo stala okrog tri milijone evrov, večino bo prispevala država. ▸ A beruházás mintegy 3 millió euróba kerül, amelynek nagy részét az állam biztosítja.

2. (doprinesti) ▸ hozzájárul, adAnže Kopitar je prispeval podajo in zgrešil prvi kazenski strel. ▸ Anže Kopitar egy gólpasszt adott, és elhibázta az első büntetőt.S svojim delom je pomembno prispeval k preporodu francoske glasbe. ▸ A munkásságával nagyban hozzájárult a francia zene újjászületéséhez.Sodeluje naj vsa družina, vsak naj prispeva po svojih močeh in zmožnostih. ▸ Az egész családnak együtt kell működnie, mindenki a legjobb képességei és lehetőségei szerint járuljon hozzá.
Vitamin C prispeva k pravilnem delovanju imunskega sistema. ▸ A C-vitamin hozzájárul az immunrendszer megfelelő működéséhez.

pristúditi

pristuditi komu kaj quitar a alg el gusto de a/c

prišepetá(va)ti

prišepetavati komu kaj decir a alg a/c al oído

pritakníti añadir; unir

pritakniti se česa tocar a/c

príti venir ; (prispeti) llegar

priti z letalom (z ladjo, z vlakom, z avtom, z avtobusom) venir en avión (en barco, en tren, en coche, en autobús)
zopet priti volver
priti bliže acercarse; aproximarse
pridi sem! ¡ven aquí!, ¡ven acá!
pridimo k stvari ¡vengamos al caso!
to mi pride kot nalašč eso me viene clavado
prideš kot poklican llegas muy oportunamente
priti kot poklicano, kot nalašč venir rodado
naj pride, kar hoče! venga lo que viniere, pase lo que pase
priti do cilja alcanzar su objetivo, lograr la finalidad
priti med ljudi tratar con la gente, (govorica) extenderse
priti si na jasno o čem poner (ali sacar) en claro a/c
kako pridem do ...? ¿por dónde se va a...?
priti h komu venir a casa de alg
priti na dan llegar a descubrirse, llegar a saberse
prišlo mu je na misel, (da ...) tuvo la idea de (nedoločnik), se le ocurrió... (nedoločnik)
priti iz mode pasar de moda
priti v nevarnost exponerse a un peligro
priti ob kaj perder a/c, quedar privado de a/c
priti ob življenje perder la vida, morir, perecer
ne priti z mesta (ne se premakniti) no moverse del sitio, no avanzar; (fig tudi) no adelantar
priti v poštev ser tomado en consideración
priti na pomoč venir en ayuda
priti na okus tomar gusto (za kaj a a/c)
priti na svoj račun realizar un beneficio, fig quedar satisfecho
priti do pretepa llegar a las manos
če pride do vojne si estalla la guerra
priti komu na ušesa llegar a oídos de alg
priti čemu na sled descubrir la pista de a/c
priti iz takta perder el compás; fig desconcertarse
priti pred sodnika comparecer ante el juez
priti na svet venir al mundo, nacer
prišel sem na vrsto ha llegado mi turno
priti zopet k zavesti volver en sí, recobrar el conocimiento

privóščiti

privoščiti komu kaj no envidiar a/c a alg
privoščiti si kaj permitirse a/c
ne privošči si najmanjšega razvedrila (él) se abstiene de toda diversión
privoščim mu (Vam) to lo celebro por él (por usted)
ne morem si privoščiti tega razkošja no puedo permitirme tal lujo
to si lahko vsakdo privošči eso está al alcance de todos (ali de cualquiera)