perón (-a) m žel. banchina, piattaforma; marciapiede; quai franc.
vlak za ... stoji na tretjem peronu, odhaja s tretjega perona il treno per... è al binario tre, è in partenza dal binario tre
Zadetki iskanja
- perspektíva (-e) f
1. prospettiva, possibilità:
strokovnjak s perspektivo un esperto di grandi prospettive
2. mat., um. prospettiva; um. sfondato:
centralna perspektiva prospettiva centrale, lineare
linearna, ptičja perspektiva prospettiva lineare, aerea, a volo d'uccello
žabja perspektiva prospettiva sottoinsù
3. pren. prospettiva, visuale; punto di vista:
pren. gledati na pojav s perspektive zgodovine guardare al fenomeno da una visuale storica - perutnína (-e) f pollame; ekst. pennuti:
gojiti, krmiti perutnino allevare pollame, dar da mangiare al pollame - pès (psà) m
1. cane:
pes cvili, laja, renči il cane guaisce, abbaia, ringhia
dražiti psa stuzzicare il cane
voditi psa na vrvici portare il cane al guinzaglio
ugriznil ga je pes è stato morso da un cane
pes maha z repom il cane scodinzola
biti lačen kot pes avere una fame da lupi
biti pokoren, vdan, zvest kot pes essere docile, attaccato, fedele come un cane
pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
pren. oditi kot potepen pes andarsene con la coda fra le gambe
ozmerjati koga kot psa fare una bella sgridata a qcn., strapazzare qcn.
preganjati kot psa perseguitare come cani
pretepsti kot psa picchiare selvaggiamente
zebe me kot psa ho un freddo cane
pozor, hud pes attenti al cane
čistokrvni pes cane di razza
hišni pes cane domestico
lavinski pes cane da soccorso
lovski pes cane da caccia
pastirski pes cane pastore
potepuški pes cane randagio
službeni pes cane poliziotto
pes čuvaj cane da guardia, mastino
lov. pes sledec cane da seguito
2. (v medmetni rabi)
ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel mi venga un accidente se non sono capace di farlo anch'io
pes vedi, od kod se je nenadoma vzel chissà da dove è capitato
3. (v povedni rabi izraža zelo nizko stopnjo)
morala je na psu il morale è bassissimo
hrana je pod psom si mangia da cani
vedeti, kam pes taco moli mangiare la foglia, capire l'antifona
vreme, da bi se še pes obesil un tempaccio
nisi vreden, da te pes povoha sei proprio un buono a nulla
česa še psu ne privoščiti non augurare qcs. neppure al più acerrimo nemico
pog. priti na psa fallire, fare bancarotta; rimanere, essere ridotto al verde
gledati se kot pes in mačka essere come cane e gatto
počutiti se kot pes v cerkvi essere fortunato come i cani in chiesa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. leteči pes pteropo (Pteropus)
zool. morski pes pescecane, squalo
zool. prerijski pes cane delle praterie, cinomio (Cynomis ludovicianus)
astr. Veliki pes Cane Maggiore
zool. psi canidi (sing. -e) (Canidae)
PREGOVORI:
dosti psov je zajčja smrt chi ha nemici non s'addormenti
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese ogni scusa buona, purché valida
ne budi psa, ki spi non svegliare il cane che dorme
pes, ki laja, ne grize can che abbaia non morde
enkrat z betom, drugič s psom vivere nell'abbondanza, poi nella miseria - pesca f
1. rib. ribolov:
divieto di caccia e di pesca prepovedan lov in ribolov
pesca al salmone lov na lososa
pesca subacquea podvodni ribolov
2. loterija, srečolov:
pesca di beneficenza dobrodelna loterija - péti (pôjem) imperf. ➞ zapeti
1. cantare:
peti kot slavček cantare come l'usignolo
peti od sreče, od veselja cantare dalla felicità, di gioia
peti podoknico, uspavanko, žalostinko cantare la serenata, la ninnananna, un canto elegiaco
peti pri zboru, kot solist cantare nel coro, cantare come solista
2. pren. cantare, poetare, inneggiare:
peti o ljubezni, o soncu cantare l'amore, inneggiare al sole
3. pren. dire, raccontare
4. cantare (uccelli, insetti), gorgheggiare:
črički, murni pojejo cantano le cicale, i grilli
5. pren. suonare, echeggiare; ticchettare:
zvonovi so peli čez hribe in doline le campane echeggiavano per monti e valli
pisalni stroji so peli le macchine per scrivere ticchettavano
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kadar je nagajal, je pela šiba quando faceva le bizze veniva picchiato
o tem poje neka stara pesem il fatto è cantato da una vecchia poesia, canzone
peti komu hvalo, slavo cantare, tessere le lodi di qcn.; inneggiare a qcn.
peti komu levite strapazzare, rimbrottare qcn.
rel. peti novo mašo cantare la prima messa, essere consacrato sacerdote
slaba, trda poje komu uno si trova in difficoltà, nei guai, campa miseria - pétnajst (-ih) numer. quindici:
stanuje na številki petnajst abita al numero quindici
ura je petnajst sono le quindici - pēttine m
1. glavnik
2. tekstil greben
3. bot.
pettine di Venere (acicula) česlika, česlikovina (Scandix pecten Veneris)
4. glasba trzalica
5. zool. velika pokrovača (Pecten jacobaeus)
PREGOVORI: tutti i nodi vengono al pettine preg. vse se plača - pētto m
1. prsi:
allargare il petto globoko dihati; pren. oddahniti si
battersi il petto pren. obžalovati zmoto, kesati se
mettersi una mano sul petto dati roko na srce
prendere qcs. di petto česa se odločno lotiti
avere il bambino al petto dojiti otroka
a petto di, a petto a v primerjavi s
2. prsi (živalske):
petto di pollo, di tacchino piščančje, puranove prsi
3. ekst. prsi:
attacco di petto srčni napad
malato di petto jetičnik
do di petto glasba visoki c
4. pren. prsi, srce:
prendersi a petto qcn. poskrbeti (za) (tudi iron.)
5.
giacca a doppio petto obl. dvovrstni suknjič
6. hidravl. škarpa nasipa, jeza - pharisaic(al) [færiséiik(əl)] pridevnik (pharisaic(al)ally, pharisaic(al)ly prislov)
farizejski, hinavski, licemeren - pharmaceutic(al) [fa:məsjú:tik(əl)] pridevnik (pharmaceutic(al)ally, pharmaceutic(al)ly prislov)
farmacevtski, lekarniški
pharmaceutic(al) chemist lekarnar - philologic(al) [filəlɔ́džik(əl)] pridevnik (philologic(al)ally, philologic(al)ly prislov)
filološki, jezikosloven - philosophic(al) [filəsɔ́fik(əl)] pridevnik (philosophic(al)ally, philosophic(al)ly prislov)
filozofski, modroslovski; miren, ravnodušen - phrenologic(al) [frenəlɔ́džik(əl)] pridevnik (phrenologic(al)ally, phrenologic(al)ly prislov)
frenološki - physiologic(al) [fiziəlɔ́džik(əl)] pridevnik (physiologic(al)ally, physiologic(al)ly prislov)
fiziološki - piattēllo m
1. pomanjš. od ➞ piatto krožniček:
il piattello del candeliere obroček na svečniku
2. šport golob:
tiro al piattello streljanje na goloba - pie moški spol (množina: piés, ameriška španščina ljudsko pieses) noga; taca, šapa; zadnja noga (živali); podloga, podstavek, stojalo; steblo, poganjek, mladika; usedlina; osnovna barva (pri sliki); stopica, stihovna mera; dolgostna mera (okrog 29 cm); konec; osnova, temelj; povod
pie adelante naprej
pie atrás nazaj
pie de altar župnijski postranski dohodki
pie plano ploska noga
aparato de pie ateljejski fotografski aparat
a pie peš
a pie firme trdno, vztrajno
soldado de a pie vojak pešak
al pie spodaj, na vznožju; približno
al pie de la carta na koncu pisma
al pie de la letra dobesedno
de pie(s) stoječ
en un pie de lujo razkošno (živeti)
en pie de guerra v vojnem stanju
cojea del mismo pie ima isto napako (pregreho)
dar pie (para) dati povod (za)
dar pie (a) popustiti, ukloniti se
dar con el pie (a) zaničljivo ravnati z
echar el pie atrás odstopiti od svojega naklepa
echar pie a tierra izstopiti; stopiti (s, z); razjahati
entrar con (el) pie derecho srečno začeti, z desno nogo vstati
estar de pie stati (na nogah)
estar en pie vztrajati; trajati
no poderse tener en pie biti čisto izčrpan
poner en pie na noge postaviti
ponerse de pie vstati
puesto en pie stoječ (na nogah)
se queda la duda en pie si... je še vprašanje, če ...
tomar pie ukoreniniti se
tomar pie (de) nekaj kot pretvezo uporabiti
tomar pie en opirati se na, sloneti na, temeljiti na
piés pl (foto) stativ
a cuatro piés po vseh štirih
a los piés de la cama ob vznožju postelje
traducido con los piés slabo preveden
de (los) piés a cabeza od glave do nog, skoz in skoz, popolnoma
sin piés ni cabeza brez glave in repa, nesmiseln
arrastrar los piés biti betežen od starosti
caer de piés zdravo kožo odnesti
faltarle a uno los piés izgubiti ravnotežje
ir con los piés adelante mrtev (pokopan) biti
írsele los piés a uno spodrsniti
irse por (sus) piés v beg se spustiti
haber nacido de piés pod srečno zvezdo rojen biti, biti srečen človek
pensar con los piés brezglavo ravnati, nične premisliti
poner piés en polvorosa popihati jo
tener (ali traer) muchos piés (bikob) biti zelo okreten, gibčen (bik)
eso no tiene piés ni cabeza to nima ne glave ne repa
¡a los piés de V.!; ¡beso a V. los piés! Vaš sluga! (španska vljudnostna formula, zlasti napram ženskam)
¡(póngame V.) a los piés de su señora! moje poklone Vaši gospe!
allí no se cabe de piés tam je vse nabito polno - pijáča (-e) f
1. bevanda:
mrzle, tople pijače bevande fredde, calde
osvežilna pijača bevanda rinfrescante
zdravilna pijača bevanda medicinale, bevanda medicamentosa, pozione
krepčilna pijača bevanda ristoratrice, ristorativa, tonificante
alkoholna, brezalkoholna pijača alcolico, analcolico
žgana pijača alcolico, distillato
naročiti pijačo ordinare da bere
2. pren. alcolico
3. il bere:
pijača ga bo uničila si rovina a furia di bere
vdajati se pijači darsi al bere
pijača mu je šla v noge, mu je zlezla v glavo è così ubriaco, da non poter muoversi, il bere gli ha dato alla testa - pijáča bebida f
opojne pijače bebidas f pl alcohólicas (ali espirituosas)
vdan pijači dado a la bebida, fam aficionado al trago
davek na pijače impuesto m sobre las bebidas
vdati se pijači darse a la bebida - pináculo moški spol zobčasti nadzidek; vrh
llegar al pináculo de la gloria doseči vrhunec slave