Franja

rope¹ [róup] samostalnik
vrv, konopec, motvoz; niz
figurativno smrt z obešenjem; (v cirkusu) akrobatska vrv; laso; plezalna vrv, naveza
množina, sleng prijem, zvijača; (o vinu, pivu) židkost

on the high rope zviška, ošabno; besno
the rope vrv za obešanje, kazen obešanja
the ropes šport vrvi okoli ringa; boks(anje)
a rope of sand figurativno podpora brez prave pomoši, nezanesljiva pomoč, varljiva sigurnost
a rope of pearls niz biserov
bell-rope vrvica za zvonec
plenty of (enough) rope to hang oneself figurativno možnost, da sami sebi škodimo, drvimo v pogubo
to be on the rope (alpinizem) biti v navezi
to be on the ropes (v ringu) viseti na vrveh, figurativno, sleng biti v brezupnem položaju
to be on the high ropes figurativno prevzetovati, napihovati se, šopiriti se, biti ohol
to be at the end of one's rope biti na koncu svojih sredstev, svojega življenja
to give s.o. rope (plenty of rope) dati komu (popolno) svobodo delovanja (zlasti, da se kompromitira)
to give s.o. rope enough to hang himself dati komu dovolj prilike, da se uniči, ugonobi
to know the ropes biti na tekočem; dobro se spoznati na, biti dobro uveden (v stvari, ki jih drugi poznajo), poznati vse prijeme (zvijače); dobro vedeti, kaj je treba narediti
to learn the ropes uvesti se v delo
name not a rope where one has hanged himself ne omenjaj vrvi v hiši, v kateri se je nekdo obesil
to put s.o. up to the ropes uvesti koga v, dati komu vse potrebne podatke
to show s.o. the ropes uvesti koga v (neko) delo

rose¹ [róuz]

1. samostalnik
roža, vrtnica, rožni grm
figurativno lepa ženska, krasotica, lepotica; rožnata barva
množina rožnat videz
medicina šen; simbol, emblem rože, ornament rože
arhitektura okno kot roža, rozeta; štrcalka (glavica) vrtnarske škropilnice
geografija, navtika vetrovnica (na kompasu)

the rose of najlepša od
rose of may narcisa
no bed of roses figurativno nobeno veselje (zabava)
path strewn with roses z rožami posuta pot, figurativno lagodno življenje
under the rose figurativno zaupno, na tihem, tajno, sub rosa
to be reposed on a bed of roses figurativno imeti zelo ugodne življenjske razmere, imeti z rožicami postlano življenje
it is not all roses ni vse tako rožnato, kot je videti
to gather roses of life uživati življenje, iskati življenjske užitke
to look at things through rose-coloured spectacles gledati (videti) stvari skozi rožnata očala, videti stvari v najboljši luči
no rose without thorns ni rože brez trna, figurativno vsaka prijetna stvar ima tudi kaj neprijetnega, popolne sreče ni

2. pridevnik
rožnat; rožni, rožnate barve

3. prehodni glagol
rožnato rdeče (po)barvati, pordečiti, rdeti (lica)

rough² [rʌf]

1. pridevnik
hrapav, raskav, neraven; neobdelan, neizbrušen; surov, grob; neotesan, osoren, brutalen; (okus) trpek, oster; težaven, neprijeten, naporen (o življenju); razburjen (with od)
(o morju) razburkan; divji, nebrzdan; nepravilen, nepopoln; približen; slab; (o tkanini) z dolgo dlako; trdega srca, trdosrčen (on do)
neizprosen; nedokončan, v glavnih črtah

rough and ready grobo obdelan, nedovršen, zasilen, začasen; še kar dober za praktične namene; primitiven, a uspešen; ekspeditiven; (o osebah) realen, stvaren, neizbirčen; nepretiran
a rough customer nasilnež
rough coat, rough cast omet, ometavanje
rough copy, rough draft osnutek, skica, prvi načrt, koncept
a rough day vetroven dan
rough diamond nebrušen diamant, figurativno nekultiviran, neuglajen, a pošten človek
at a rough estimate približno
rough house ameriško, sleng burno in hrupno zborovanje, bučna in surova zabava; glasen prepir in pretep
rough leaf prvi list na rastlini
rough luck slaba sreča, smola
rough music neubrana glasba, kričanje
rough passage potovanje po razburkanem morju
rough rice neoluščen riž
a rough road slaba cesta
the rough sex moški spol; moški
rough timber neobeljen posekan les
in a rough state v surovem stanju
a rough sketch prvi osnutek
rough tongue surov, oster jezik
in a rough voice grobo, osorno
rough work surovo, neizdelano, nedovršeno delo
rough weather slabo vreme
it is rough on me ni pravično do mene; nimam sreče
to give s.o. (a lick with) the rough side of one's tongue figurativno pošteno koga ošteti, pošteno mu jih povedati
to have a rough time mnogo pretrpeti, imeti hude težave
she had a rough time mnogo je prestala, zelo slabo ji je šlo
he had it rough mnogo je prestal, pretrpel
this is rough luck for me to je hud udarec zame, tega nisem zaslužil

2. prislov
grobó, surovo, robato, brezobzirno, brez prizanašanja, nasilno; na naglo

to lie, to sleep rough ležati, spati oblečen (zlasti na prostem)
to play rough šport grobo igrati
to ride rough divje, ne po pravilih jezditi

round¹ [ráund] pridevnik
okrogel, obel, zaokrožen, zaobljen, valjast; krožeč, ki se giblje v krogu, vijugast; (o obrazu) okrogel, poln; (o vsoti) zaokrožen, okrogel, približen; celoten, znaten, ves; (o slogu) gladek, tekoč; (o korakih) hiter, krepak; iskren, jasen, odkrit, preprost, prostodušen

as round as a ball okrogel kot krogla
at a round pace (rate) s krepkim korakom, hitro, naglo
at a round trot v hitrem diru
in round figures (numbers) v celih številih; v okroglih, približnih številkah
with a round oath s krepko kletvico
in a round voice s krepkim, polnim glasom
a round answer odkrit odgovor
a round robin figurativno protestno pismo ali peticija s podpisi v krogu (da se ne odkrije pobudnik)
round statement nedvoumna izjava
a round sum okrogla, znatna, precejšnja vsota
a round-table conference posvetovanje zastopnikov (raznih strank) za okroglo mizo
round towel neskončna brisača (na valju)
a round-trip ticket ameriško vozovnica za krožno potovanje; ameriško povratna vozovnica
a round, unvarnished tale popolna, neolepšana resnica
a round vowel zaokrožen samoglasnik (o, u)
to be round with s.o. biti odkrit, pošten do koga

rover² [róuvə] samostalnik
klatež, potepuh, potepin, vagabund; starejši skavt (nad 17 let); tarča, cilj za daljinsko streljanje

to shoot at rovers streljati na oddaljeno tarčo; streljati na slepo

rullus 3 (iz *rud-los, sor. z rudis) kmečki, kmetski, kmetavzarski, surov, robat, neotesan, neolikan, neuglajen, neciviliziran, neblagonraven; subst. surovež, surovina, surovak, grobijan, robavs, brdavs, neotesanec, omejenec: at te Iuppiter dique omnes perdant: [fufae,] oboluisti alium, germana inluvies, rullus (po novejših izdajah † rusticus), hircus, hara sui[s] Pl. — Kot nom. propr. Rullus -ī, m Rúl(us), priimek Servilijevega rodu. Najbolj znan je P. Servilius Rullus Publij Servilij Rul, l. 63 ljudski tribun, proti kateremu je Cicero nastopil s tremi agrarnimi govori (de lege agraria orationes); pl. Rullī: Ci.

run^*2 [rʌn] neprehodni glagol & prehodni glagol

I. neprehodni glagol

1.
teči, tekati, drveti, dirkati, udeležiti se dirke; voziti, hiteti, podvizati se; bežati, pobegniti, umakniti se (from od)
popihati jo, pobrisati jo; navaliti, jurišati (at, on na)
hitro potovati, voziti se, pluti, redno voziti, vzdrževati promet; potegovati se (for za)
biti kandidat, kandidirati; hitro, naglo se širiti (novica, ogenj); (o času) poteči, preteči, miniti, bežati; trajati, teči, vršiti se (šola, pouk)

to run amok (amuck) pobesneti, letati kot nor, izgubiti popolnoma oblast nad seboj
to run for it, to cut and run pogovorno popihati jo, zbežati
to run foul of trčiti z
to run to help hiteti na pomoč
to run with the hare and hunt with the hounds figurativno skušati biti v dobrih odnosih z dvema nasprotnima si strankama
this idea keeps running through my head ta ideja mi ne gre iz glave
run for your lives! reši se, kdor se more!
to run for luck ameriško poskusiti kaj na slepo srečo
to run mad zblazneti, znoreti
to run to meet s.o. teči komu naproti
to run to meet one's troubles figurativno vnaprej si delati skrbi
the news ran like wildfire novica se je širila kot blisk
to run for an office potegovati se, konkurirati, biti kandidat, kandidirati za neko službeno mesto (službo)
he who runs may read it figurativno na prvi pogled se to vidi, to se da brez težave razumeti
school runs from 8 to 12 šola (pouk) traja od 8 do 12
a thought ran through my head misel mi je šinila v glavo
to run from one topic to another skakati z ene téme na drugo
time runs fast čas beži, hitro teče
this train is running every hour ta vlak vozi vsako uro
to run on the wheels figurativno gladko iti

2.
vrteti se, obračati se (on okoli)
premikati se, kretati se, gibati se, kotaliti se, jadrati; (o stroju) delovati, biti v pogonu, obratovati, funkcionirati; (o tovarni itd.) biti odprt, delati; (o denarju) biti v obtoku, v prometu; (o vodi) teči, razliti se, izlivati se; (o morju) valovati; segati, raztezati se, razprostirati se; (o rastlinah) bujno rasti, pognati, iti v cvet, hitro se razmnoževati; (o menici) imeti rok veljave, teči, veljati; (o cenah) držati se
pravno ostati v veljavi
gledališče biti na sporedu, uprizarjati se, predstavljati se, predvajati se, igrati se, dajati se; (o barvah) razlivati se, puščati barvo; (o očeh, nosu, rani) solziti se, cureti, kapati, gnojiti se; (o kovinah) taliti se; (o ledu) (raz)topiti se, kopneti; (o besedilu) glasiti se; (s pridevnikom) postati, nastati, biti

running ice topeči se led
three days running tri dni zaporedoma
the bill has three months to run menica ima rok treh mesecev
my blood ran cold figurativno kri mi je poledenela v žilah
it runs in his blood to mu je v krvi
he is running with blood kri ga je oblila
the colour runs in the washing barva pušča pri pranju
the course runs at par tečaj (kurz) je (stoji) al pari
to run dry posušiti se; biti prazen; figurativno onemoči, biti izčrpan
eyes run oči se solzijo
my face runs with sweat pot mi teče po obrazu
it runs in the family to je v družini
to run to fat (z)rediti se, postati debel
the feelings are running high duhovi so razburjeni
the garden runs east vrt sega, se razteza proti vzhodu
to run high dvigati se, rasti
to run hot postati vroč, segreti se
the lease runs for ten years zakupna pogodba teče, velja deset let
that makes my mouth run sline se mi pocede ob tem
my nose runs iz nosa mi teče
oats run 40 pounds the bushel cena za oves je 40 funtov bušel
to run riot (s)puntati se, upreti se; podivjati, pobesneti, (o rastlinah) bujno se razrasti
to run round in cercles figurativno kazati veliko aktivnost, a malo uspeha
the salade runs to seed solata gre v cvetje
sea runs high morje je razburkano
that runs to sentiment to sega, gre človeku do srca
we ran short of coal premog nam je pošel, zmanjkalo nam je premoga
my supplies are running low moje zaloge se manjšajo, gredo h kraju
my talent does not run that way za to nimam nobenega daru
my tastes do not run that way za to nimam smisla
to run true to form (type) ustrezati pričakovanjem
still waters run deep tiha voda globoko dere
to run wild podivjati; izroditi se, spriditi se, biti neukrotljiv
words ran high padle so ostre besede; prišlo je do ostrih besed, do hudega prerekanja
the words of this passage run thus besede tega odstavka se glasé (takole)
the works have ceased running tovarna je ustavila delo

II. prehodni glagol

1.
preteči, preiti, teči skozi (čez), drveti (čez), voziti (skozi), preleteti, prepluti, prejadrati; teči (s kom) za stavo
figurativno meriti se (s kom); dirkati
lov poditi, goniti, zasledovati; zbežati (iz), ubežati, zapustiti (deželo); opraviti (pot, naročilo)

the disease runs its course bolezen gre svojo pot
to run a blockade vojska prebiti blokado
to run s.o. close (hard) teči za kom, biti komu za petami
to run the country zbežati iz dežele
to run errands opravljati nakupe (naročila), tekati po poslih, opravkih
to run the guard neopazno iti mimo (skozi) straže
to run 30 knots navtika pluti s hitrostjo 30 vozlov
to run a red light (stop sign) voziti skozi rdečo luč (znak stop)
to run messages prinašati, prinesti sporočila
to run a parallel too far predaleč iti v primerjavi
to run a race tekmovati v teku (dirki), dirkati
to run races prirediti dirke
to run the rapids prevoziti brzice
to run a rumour back to its source zasledovati govorico do njenega izvira
to run a scent iti za sledjo, slediti sledi
we must let the things run its course moramo pustiti, da gre stvar svojo pot
I'll run you to the tree over there tekmoval bom s teboj v teku do onega drevesa

2.
upravijati, voditi; predelati (into v)
spraviti v tek, v gibanje, v delovanje, pustiti, da nekaj teče, točiti; zakotaliti; gnati, goniti, poditi (konja); vpisati (konja) za dirko; pasti (živino); odpraviti, odpremiti, premestiti, transportirati; tihotapiti; zabiti (into v)
zasaditi, zariti, zadreti, zabosti (nož); spustiti, dati v promet, držati v pogonu (stroj); postaviti kot kandidata (for za)
izpostaviti se, biti izpostavljen; zabresti, pustiti zabresti (v); zaleteti se (v); (kovino) taliti; (o reki) nanositi (zlato)
ameriško potegniti (črto, mejo)

to run an account with kupovati na račun (pri kaki tvrdki)
to run brandy tihotapiti žganje
to run one's car into a wall zaleteti se z avtom v zid
to run the danger biti v nevarnosti
to run debts biti v dolgovih, zabresti v dolgove
I ran myself into difficulties zašel sem v težave
to run one's fingers through one's hair (hitro) iti si s prsti skozi lase
to run a firm into debt spraviti tvrdko v dolgove
to run one's fortune poskusiti svojo srečo
to run the gauntlet figurativno biti izpostavljen ostri kritiki
to run one's head against the wall zaleteti se z glavo v zid, riniti z glavo skozi zid (tudi figurativno)
to run a horse goniti, priganjati konja; vpisati (prijaviti) konja za dirko
to run lead into bullets liti krogle iz svinca
to run logs sploviti hlode, les
I ran a nail into my foot zadrl sem si žebelj v nogo
to run a newspaper izdajati časopis
to run oneself to a standstill ustaviti se
to run risks tvegati, riskirati
to run a ship aground zapeljati ladjo na sipino
to run the show sleng, figurativno biti šef, voditi (neko) podjetje
he runs the whole show on vodi vse
to run a high temperature medicina imeti visoko vročino
to run a town upravljati mesto
to run a special train dati v promet poseben vlak

run¹ [rʌn] samostalnik
tekanje, tek
šport vztrajnostni tek, tekmovanje, dirka, hiter galop; naval, lov (for na)
hajka; hoja, vožnja, (hitro) potovanje; pot, izlet, sprehod; jadranje; brzi koraki, hiter tempo, hitra kretnja, premik, hiter padec, beg; zalet, zagon, napad, juriš
figurativno potek, smer, ritem, tendenca, moda; nepretrgana vrsta, niz, serija, nepretrgan čas, trajanje
ameriško potok, reka, jarek; tok, struja, plima, valovi; prost dostop (do), prosta uporaba; trop, jata; pašnik, ograda, ograjen prostor za živino, za perutnino; sankališče
trgovina veliko povpraševanje (on po, za)
dobra prodaja, trajen uspeh
trgovina kakovost, kvaliteta, vrsta, sorta
glasba hitra vrsta tonov, gostolevek, rulada
gledališče čas izvedbe, trajanje (gledališke igre), uprizarjanje, prikazovanje, nepretrgana vrsta predstav; (karte) sekvenca; naklada (časopisa)
tehnično delovni čas (o strojih); presek, prerez, splošnost, večina
tehnično tračnica; deska za vkrcavanje in izkrcavanje; odvodna cev

at the run, on the run v teku
in the long run sčasoma, končno, konec koncev
on the run na nogah, nepretrgoma zaposlen, ki leta sem in tja; vojska ki je na umiku, na begu
with a run nenadoma
a run to Bled vožnja, izlet, skok na Bled
a run of bad luck at cards dolgotrajna smola pri kartah
a run of ill luck nepretrgana smola, vrsta nesreč
run of customers naval odjemalcev
run of events potek dogodkov
a run of gold žila zlata
run of ground zemeljski plaz
the run of public opinion smer javnega mnenja
the common (ordinary) run of people običajni, poprečni tip ljudi
non-stop run nonstop vožnja
the usual run of things običajni potek dogodkov
to be in the run teči, dirkati, figurativno kandidirati
to be on the run teči, tekati po poslih, biti vedno na nogah, tekati sem in tja
it is only a 30 minutes' run to our place samo pol ure vožnje je do nas
it is all in the day's run vse to spada v program dneva (dnevnih dogodkov)
this inn is quite out of the common run of country inns ta gostilna je čisto različna od običajnega tipa podeželskih gostišč
there was a run on the banks vlagatelji so navalili na banke (da bi dvignili svoje prihranke)
to break into a run spustiti se v tek
to come down with a run zrušiti se
to give a run preskusiti
to go for a run teči (kot) za stavo
everything went with a run vse je šlo gladko, kot namazano
to have s.o. on the run pogovorno pognati koga
to have a run for one's money figurativno priti na svoj račun, zabavati se za svoj denar
to have the run of s.o.'s house imeti prost dostop v hišo kake osebe, počutiti se pri kom doma
I had the run of his library imel sem prost dostop do njegove knjižnice
these books have had the run this year te knjige so se letos najbolje prodajale
the play had but a short run igra je bila le kratek čas na sporedu
the piece had a run of 20 nights (gledališko) igro so uprizorili 20 večerov zaporedoma
to take a run vzeti zalet

run off neprehodni glagol & prehodni glagol
uiti, zbežati, pobegniti; odteči, odtekati se; naglo zaviti, odmakniti se od (téme); brez zatikanja, v eni sapi oddrdrati (pesem itd.)
ekonomija poteči, zapasti (menica)
ekonomija pasti v ceni; izprazniti, izpiti, razliti (tekočino)
šport odločiti dirko
ameriško, sleng ukrasti (with s.th. kaj)

to run off at the head (mouth) ameriško, sleng govoriti neumnosti
to run off the rails (lines) skočiti s tira, iztiriti se
to run off a speech oddrdrati, imeti govor

rush² [rʌš]

1. neprehodni glagol
navaliti (na), naskočiti, napasti, pognati se, vreči se, zagnati se, planiti, zakaditi se, (slepo) (z)drveti; (o vetru) besneti, šumeti; (o vodi) valiti se
figurativno leteti, hiteti
ekonomija živahno se razvijati
šport spurtati

to rush into certain death drveti v gotovo smrt
to rush into extremes pasti v skrajnost
to rush on (upon) s.o. planiti na koga
to rush at the enemy planiti na sovražnika
the blood rushed to her face kri ji je planila v obraz
to rush into an affair prenagljeno, brez premisleka se lotiti neke zadeve
to rush to the station drveti na postajo
fools rush in where angels fear to tread figurativno norci si več upajo kot junaki

2. prehodni glagol
pehati, goniti, hitro gnati (voditi, peljati, poslati, transportirati), priganjati, pritiskati (na), siliti
avtomobilizem hitro voziti, drveti z; prenagliti, prenaglo (brez premisleka) izvesti ali izvršiti (posel)
vojska navaliti na (barikade), zavzeti, osvojiti v jurišu, jurišati na
pogovorno preveč zaračunati, opehariti (out of za)
izmamiti, izvabiti, izžicati (iz koga) (for s.th. kaj)

to rush an examination ameriško z veliko lahkoto napraviti izpit
do not rush me ne priganjaj me preveč, pusti me, da pridem do sape (da premislim)
to be rushed for time pogovorno imeti zelo malo časa
to rush one's car to Maribor drveti z avtom v Maribor
to rush s.o. into danger spraviti koga v nevarnost
to rush one's fences figurativno biti nestrpen, neučakan
the guide rushed us through the Tower vodnik nas je hitro vodil (gnal) skozi Tower
to rush s.o. sleng preveč komu zaračunati
to rush s.o. to the hospital hitro koga prepeljati v bolnico
to rush an obstacle z vso hitrostjo, v skoku premagati zapreko
to rush an order (through) in a few days naglo izvršiti naročilo v nekaj dneh
to refuse to be rushed ne se pustiti siliti (k naglici)
to rush a task hiteti s poslom, naganjati k hitri izvršitvi naloge ali posla
to rush a train navaliti na vlak

rūsticus 3, adv. -ē (rūs)

1. k podeželju (podeželskemu (selskemu) posestvu) sodeč, podeželski, kmečki, kmetski, selski, vaški, poljski (naspr. urbānus): Ter., O., V., Ph., Plin. idr., praedium N., Ci., hortus Plin. iun., rustica vita = res rusticae Ci. = res rustica Col. kmetijstvo, kmetovanje, homo rusticus Ci. poljedelec, kmet, mus rusticus et urbanus H. poljska in mestna miš, rustica gallina Varr., Col. léščarka, gozdni jereb, rdeča ali gozdna jerebica, rustice loqui Ci., Gell.; subst. rūsticus -ī, m
a) kmet, poljedelec, dežel(j)an, podežel(j)an, pl. rūsticī -ōrum, m kmetje, poljedelci, kmetovalci, dežel(j)ani, podežel(j)ani: Pl., H. idr., at ego agricola et rusticus Ci., fortes viri sed rustici et milites Ci.
b) poljedelec, naseljenec, obdelovalec (naspr. agricola posestnik): Ambr.

2. meton.
a) preprost: mores Ci., veritas Mart., simus hoc titulo rusticiore contenti Sen. ph.
b) kmečki (kmetski) = nebogljen, neroden, robat, štorast, okoren, neokreten, neotesan, zarobljen, neuglajen, surov: Pl., Q. idr., rustica vox et agrestis Ci., querela, carmen O., homines Ci., rusticus es, Corydon V., convicia rustica O., rustica facere, urgere Ci., rusticus toga … diffluit H., Pollio amat nostram, quamvis est rustica, musam V.; tudi: rusticus pudor O. neumestna, Venus rustica O. nedostopna; subst. α) rūsticus -ī, m kmetavz(ar), surovež, surovina, neotesanec, cepec, zarobljenec, robavs, štor, teleban, butec: iste rusticus O., ex nitido fit rusticus H. β) rūstica -ae, f surova kmetica, kmetavzarka, neotesanka, zarobljenka, telebanka, robavslja: Pl., O. idr.

s (pred zvenečimi glasovi z) with; by, from

s pošto by post
s 50 leti at the age of 50 years
s časom with time, in the course of time
s svinčnikom in pencil
s tega stališča, vidika from this point of view, standpoint
z zgodovinskega stališča from the historical standpoint
s pismom (pismeno) by letter
s silo by force
s pomočjo... by means of...
kaj (pa) je s teboj? what is the matter with you?
govoriti s kom to speak with (ali to) someone
jesti s krožnika to eat off a plate
pasti s konja to fall off one's horse
hoditi s palico to walk with a stick
potovati s parnikom (z letalom, z vlakom) to travel by steamer (by air plane, by train)
kaj misliš reči s temi besedami? what do you mean by these words?
prepirati se s kom to quarrel with someone
primerjati koga s kom drugim to compare someone with someone else
boriti se s smrtjo to be in one's last agony, to be at one's last gasp
vsta(ja)ti s soncem to rise with the sun
tekmovati s kom to rival someone, to vie with someone
udariti s palico to strike with a stick
vzemite me s seboj! take me along with you!
s solzami v očeh... with tears in one's eyes

sacrifice [sǽkrifais]

1. samostalnik
žrtev, žrtvovanje; žrtvovana stvar
religija darovanje; odreka
ekonomija izguba
teologija Kristusova žrtev na križu

at great sacrifice z veliko izgubo
Sacrifice of the Mass religija mašna daritev
the great (last, supreme) sacrifice smrt za domovino
to fall a sacrifice postati žrtev
to make a sacrifice of s.th. žrtvovati kaj
to sell at sacrifice ekonomija proda(ja)ti z izgubo

2. prehodni glagol
žrtvovati
religija darovati; odreči se, opustiti
ekonomija proda(ja)ti z izgubo

to sacrifice one's comfort odreči se svojemu udobju
to sacrifice one's life žrtvovati svoje življenje
neprehodni glagol
žrtvovati
religija darovati; prispevati žrtev

to sacrifice oneself žrtvovati se

sad [sæd] pridevnik (sadly prislov)
žalosten, otožen, melanholičen, zaskrbljen, potrt; nesrečen; ubog; klavrn, nič vreden, reven, beden; obžalovanja vreden; hudoben, zloben; neugoden, nepopravljiv; zelo potreben; temen; težak; nedovoljno vzhajan
arhaično resen

sad at žalosten ob (od, zaradi)
in sad earnest zelo resno
sad bread premalo vzhajan (in pečen) kruh
a sad coward klavern strahopetnež
a sad dog figurativno propadla oseba, izgubljenec; razvratnik
sad havoc hudo opustošenje
a sad accident, mistake obžalovanja vredna nezgoda (nesreča), napaka
a sadder and a wiser man oseba, ki jo je škoda izučila
a sad state žalostno, bedno stanje
to feel sad biti žalosten, potrt
he writes sad stuff kar on piše, je plaža

sadden [sædn] prehodni glagol
(u)žalostiti, razžalostiti
figurativno vznevoljiti; poslabšati, potemniti, očrniti
neprehodni glagol
(u)žalostiti se, postati žalosten (at ob, zaradi)

saeviō -īre -iī -ītum (saevus) (po)besneti (nad kom, čim), (po)noreti (nad kom, čim), zbesneti se (nad kom, čim), divjati, zdivjati se (nad kom, čim), (raz)jeziti se (na koga, kaj), razgrajati, znesti (znašati) se (nad kom, čim); o živalih: PH., LUCR., VAL. FL., SUET., GELL., equus adhuc saeviens CU., (sc. anguis) saevit agris V., lupus saevit pariter rabieque fameque O., aper saevit in pecudes O., accipiter in aves saevit O.; metaf.
a) o ljudeh, božanstvih: KOM., S. idr., saevitque animis ignobile volgus V., ne saevi, magna sacerdos V., saevire consulum alter L., at pater ardens saevit H., saeviat atque novos moveat Fortuna tumultus H., saevire in se ipsum, in ullum ordinem, in obsides, in suum sanguinem, in corpus, in tergum, in ea delubra V. besneti, znašati se nad ..., besno (kruto) ravnati z ..., saevire in se O., T., ICTI. = usmrtiti se, ubiti se, narediti samomor, adversum cunctos ingenti avaritia, libidine, crudelitate saevire EUTR., adversus innocentes valide saevire LACT.; pesn. z dat. (nam. in z acc.): qui mihi nunc saevit O., non uni saeviet usque deus TIB.; z inf. = besno (divje, divjaško) si prizadevati: cum manus impia saevit sanguine Caesareo Romanum exstinguere nomen O.; brezos.: VELL., SUET. idr., Troiā captā in ceteros saevitum esse Troianos L., in tecta saevitum CU., saevitum tamen in bona T.
b) o stvareh in abstr.: VAL. FL., SEN. TR., IUV., AP., GELL., LACT. idr., cum saevire ventus coepisset C., mare ventis saevire coepit S., mare saevibat (gl. opombo spodaj) LUCR., dum ... saeviat pontus H., pelagus saevit T., Aufidus dum saevit H., saevit canum latratus in aures V. psi besno lajajo, saevit acer hinnitus equorum SIL., saevit amor ferri V., in quem mea saeviat ira O., saevit dolor in erepto amore PR., saevit venenum in praecordiis H., cum tibi flagrans amor et libido ... saeviet circa iecur H., quo fortuna magis saevit O.

Opomba: Sinkop. obl.: impf. saevībat LUCR.; saevisse(m) = saeviisse(m).

salor -ōris, m (sāl) morskozelena barva: at vero propior deo perlucentis vitri salor (po novejših izdajah salo) renidebat M.

salute¹ [səlú:t] samostalnik
pozdrav, pozdravljanje
vojska salutiranje, vojaški pozdrav, izkazanje časti
vojska pozdravni streli, salva
arhaično objem, poljub (ob srečanju, slovesu)

to fire a salute of 11 guns izstreliti salvo iz 11 topov
to stand at the salute salutirati
to take the salute sprejeti, prevzeti pozdrav (o častniku); izvesti pregled (čet itd.)

same [séim]

1. pridevnik
isti, enak, podoben; omenjeni, rečeni
figurativno nespremenjen, enoličen

at the same time istočasno, hkrati
the same pravno, trgovina isti
the same as oni isti, ki
just the same popolnoma, čisto isti
much the same skoraj (da) isti, malone isti
the same thing as ista stvar (isto) kot
the very (just the, exactly the) same thing popolnoma isto, prav isto
which is the same thing kar je isto
by the same token v zvezi s tistim, kar je rečeno
it is all (just) the same to me to mi je vseeno
it is much the same to je v glavnem isto, prilično isto
it's the same old story to je stara zgodba, stara pesem
it comes to the same thing to pride na isto
he did it with this same knife to je storil prav s tem nožem

2. zaimek
isti, omenjena oseba

the same isto
same here pogovorno tako gre tudi meni; tako je tudi s tem

3. prislov

the same isto tako, na isti način
all the same vendarle, vseeno
just the same pogovorno prav tako, na isti način
(the) same to you enako (odgovor na kako željo, voščilo)
we left our country the same as you did zapustili smo svojo deželo (domovino) prav tako kot vi

sāniter, adv. (sānus) pametno, razumno, trezno, stvarno: at ego sero sentio te non amare me cordate ac saniter AFR. AP. NON.