Franja

Picentia -ae, f Picéncija (Picéntija), mesto v Kampaniji (zdaj Vicenza): Mel., Sil. — Od tod adj. Picentīnus 3 picéncijski (picéntijski): Plin.

Pīcēnum -ī, n Picén(sko), pokrajina v vzhodni Italiji ob Venetskem zalivu (danes Ancona z okolico): Varr., Ci. ep. — Od tod adj. Pīcēnus 3 picénski: C., Plin., ager Ci., poma H. Pīcēns -entis picénski: ager Ci.; subst. Pīcentēs -ium, m Picénci: Ci. Picentīnus 3 = Pīcēnus: Mart., Plin. idr.

Pictāvī -ōrum, m Piktávi, galsko pleme v Akvitaniji: Amm. — Od tod adj. Pictāvicus 3 piktávski: Aus.

Pictonēs -um, m (= Pictāvī) Píktoni, galsko pleme v Akvitaniji: C., Lucan. — Od tod adj. Pictonicus 3 píktonski: Aus.

Pīeria -ae, f (Πιερία) Piérija, makedonsko primorje med Olimpom in Haliakmonom: L., Mel. — Od tod adj. Pīericus 3 (Πιερικός) piérijski: Plin. — Po imenu Pīeria eponim Pīeros ali Pīerus -ī, m Píer

1. kralj v Peli, ki je dal svojim devetim hčeram imena Muz; hčere so se spustile z Muzami v tekmovanje, a so bile premagane in za kazen spremenjene v srake: O.

2. po drugi bajki je bil oče Muz: Ci., O. — Od tod Pīeris -idis, voc. -i, f (Πιερίς) Pierída = Múza: H., O.; pl. Pīeridēs Pieríde = Pierove hčere ali Muze: Ci., H., V., O.; adj. Pīerius 3 (Πιέριος) piérijski
a) = tesál(ij)ski: quercus Pr. s tesal(ij)ske gore Pier, paelex H., domus Mel. palača Muz.
b) k Muzam sodeč, pesniški: via O. pesništvo, proučevanje pesništva, poezija, modi H. pesmi, frons Mart.; subst. Pīeriae -ārum, f piérijske (boginje), Piérijke = Muze: Musae, quas Pierides et Pierias poëtae solent appellare Ci.

Pimpla -ae, f (Πίμπλα) Pímpla, mesto, gora in studenec v južni Makedoniji, posvečeni Muzam. Od tod

1. adj. Pimplēus 3 pímp(e)lski (pimpléjski), Muzam posvečen: mons Cat., antrum Mart.; subst. Pimplēa -ae, f Pimplêja
a) = Muza: H.
b) = Muzam posvečen vir: Stat.

2. Pimplēis -idis, acc. -ida, f (Πιμπληΐς) Pimpleída
a) = Muza: Varr., H. (z voc. Pimplei), Mart.
b) = področje ob gori Pimpla: si recolis Pimpleida Aus. = če ljubiš Muze, če se učiš ali pesniš.

Pindarus -ī, m (Πίνδαρος) Píndar

I. največji grški zborski lirik, rojen v Kinoskefalah pri Tebah, Ajshilov sodobnik (522—442): Ci., H., Q. — Od tod

1. adj.
a) Pindaricus 3 (Πινδαρικός) Píndarjev, píndarski: H., O., Mart., Pr.
b) Pindarēus 3 (Πινδάρειος) Píndarjev, píndarski: M.

2. adv. Pindaricōs (Πινδαρικῶς) píndarsko, po Píndarjevo, v Píndarjevem slogu: Porph. —

II. ime sužnja: Ci. ep. —

III. osvobojenec, ki je držal meč, na katerega se je vrgel Kasij pri Filipih: Val. Max.

Pīraee͡us ali Pīraeĕŭs -eī, acc. -eum in -ĕa (Πειραιεύς), lat. Pīraeus -ī, m Pirêj, rt pri Atenah, na katerem je Temistokles zgradil atensko pristanišče: Pl., Ter., Ci., Cat., N., L., Plin., Vitr., Q., Fl., Iust., Gell. idr. Pristanišče so tvorili trije zatóki (manjši zalivi): Aphrodisium (Ἀφροδίσιον), Zea (Ζέα) in Cantharus (Κάνϑαρος); od tod triplex Piraei portus N., multiplices Piraei portus munitiones Vell.; pesn. obl. pl. n: Piraea tuta O. — Od tod adj. Pīraeus 3 pirêjski: Mel., litora O., litus Sil.

Pīsa -ae, f (Πῖσα) Písa (Píza), mesto v Elidi ob reki Alfej, kjer so potekale olimpijske igre: V., O., Stat.; soobl. Pīsae -ārum, f Píse (Píze): Mel. — Od tod adj. Pīsaeus 3 pisájski (pizájski), píški: Iuv., Stat., Arethusa O., hasta (= Oenomai) O.; subst. Pīsaea -ae, f Pisájka (Pizájka): O. = Hippodamia.

Pīsae¹ -ārum, f Píze, mesto v Etruriji (zdaj Pisa), po mitološkem izročilu naselbina elidskega mesta Piza (gl. Pīsa): Ci. ep., L., V., Iust., Lucan. — Od tod adj. Pīsānus 3 pizánski: ager L.; subst. Pīsānī -ōrum, m Pizáni: L.

Pisida -ae, m (Πισίδης) Pizídijec, preb. Pizidije: Ci., Mel., Cl. — Od tod subst. Pisidia -ae, f (Πισιδία) Pizídija, maloazijska pokrajina severno od Pamfilije: L. — Od tod adj. Pisidicus 3 (Πισιδικός) pizídijski: iris Plin.

Pīsō³ -ōnis, m („Možnar“) Pízo(n), rimsko rodbinsko ime v Kalpurnijevem rodu (gl. Calpurnius). — Od tod adj. Pīsōniānus 3 Pizónov: tempus Ci., coniuratio Suet., Pisoniano vitio, cum loqui nesciret Hier., consulto Pisoniano Icti.

Pitanē -ēs, f (Πιτάνη) Pitána, mesto

1. v maloazijski Argolidi nasproti otoka Lemnos (na današnjem polotoku Çandarli): O., Mel. — Od tod Pitanaeus 3 pitánski: Apollonius Plin.

2. v Lakoniji: Plin., Aus.

Pitthe͡us -eī in -eos, m (Πιτϑεύς) Pitêj, kralj v Trojdzenu, oče Ajtre, Tezejeve matere: O., Hyg. — Od tod adj. Pitthēius in Pitthēus 3 (Πιτϑήϊος, Πιτϑεῖος) Pitêjev: regna, Troezen O.; subst. Pitthēis -idis, f (Πιτϑηίς) Pitêida = Pitejeva hči (Ajtra): O.

Placentia² -ae, f Placéncija (Placéntija), mesto ob Padu (zdaj Piacenza): L., Vell., Sil. — Od tod adj. Placentīnus 3 placéncijski (placéntijski): Ci.; subst. Placentīnī -ōrum, m Placéncijci (Placéntijci), Placentín(c)i: L.

Plancius 3 Pláncij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znana predstavnika tega rodu sta

1. Cn. Plancius Gnej Plancij, vitez, carinski zakupnik: Ci.

2. njegov sin Cn. Plancius, ki je kot kvestor v Makedoniji podpiral Cicerona v pregnanstvu, zato ga je ta zagovarjal, ko je bil l. 54 tožen de ambitu: Ci. Od tod adj. Planciānus 3 Pláncijev: senatus consultum Ulp. (Dig.).

Plataeae -ārum, f (Πλαταιαί) Platáje, mesto v Bojotiji, kjer so Grki l. 479 premagali Perzijce (zdaj ruševine vzhodno od mesta Kokla): Ci., N., Iust. — Od tod preb. Plataeēnsēs -ium, m Platájci: N., Iust.; adj. Platāicus 3 (Πλαταϊκός) platájski, pri Platájah: proelium Vitr.

Platō(n) -ōnis, acc. -ōna, m (Πλάτων) Pláton

1. slavni grški filozof (427—347), Sokratov učenec, ustanovitelj akademske filozofske šole: Ci. idr.; pl. Platones Gell. možje, kot je bil Platon. — Od tod adj. Platōnicus 3 (Πλατωνικός) Plátonov, plátonski: ideae Sen. ph., subtilitas Plin., philosophus Gell. platonik, platonovec; metaf.: homo Ci. mislec kakor Platon (= globok mislec); subst. Platōnicī -ōrum, m platóniki, Plátonovi privrženci, pristaši Plátonove filozofske šole: Ci. idr. Platōnica -ōrum, n Plátonovi nauki, Plátonova (učna) pravila (doktrina): philosophum quendam sibi exposuisse nonnulla Platonica Aug.

2. neki epikurejec iz Sard: Ci. ep.

3. neki Aleksandrov vojskovodja: Cu.

Plautius (vulg. Plōtius) 3 Plávtij(ev) (Plávcij(ev)), Plótij(ev) (Plócij(ev)), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani predstavniki tega rodu so:

1. M. Plautius Silvanus Mark Plavtij Silvan, ki je kot ljudski tribun s svojim zakonom (lex Plautia Papiria) končal zavezniško vojno: Ci.

2. L. Plotius Lucij Plótij, pesnik: Ci.

3. Plotius Tucca Plótij Tuka, pesnik, Vergilijev prijatelj. Kot adj. Plávtijev (Plávcijev), Plótijev (Plócijev): lex Plautia (Plotia) S., Ci. fr., enako tudi samo Plotia Ci. ep.; rogatio Plotia (Plautia) Suet., Gell. — Od tod adj. Plautiānus (Plōtiānus) 3 Plávtijev (Plávcijev), Plótijev (Plócijev): bona Plotiana Ci. (nekega) Plotija, fabulae Gell.

plautus (plōtus) 3 (gl. planta¹) plosk, širok: plauti appellantur canes, quorum aures languidae sunt ac flaccidae P. F., conchae plautiores Tert.; v umbr. jeziku = ploskonog: plauti appellantur, qui sunt planis pedibus Fest., [Plotos appellant] Umbri pedibus planis [natos. Hinc soleas dimidiatas, qui]bus utuntur in venando, [quo planius pedem ponant, vo]cant semiplotia et … [Macci]us poeta, quia Umber Sarsinas erat, a pedum planitia initio Plotus, postea Plautus coeptus est dici P. F. Od tod nom. propr. Plautus -ī, m Plávt = „Ploskonožec“, družinski priimek. Najbolj znan je T. Maccius Plautus Tit Makcij Plavt, komediograf iz Sarsine v Umbriji, umrl l. 184. Od tod adj. Plautīnus 3 Plávtov, plávtovski: pater Ci. oče v Plavtovi komediji, numeri et sales H., Plautinissimi versus Gell. povsem (docela) Plavtovi (plavtovski), Plavta popolnoma vredni, homo Plautinae prosapiae Min.