Franja

razporedíti arranger, disposer, ordonner; répartir, classer, classifier, distribuer, organiser

razporediti si čas organiser son temps

razvoj [ô] moški spol (-a …)

1. die Entwicklung (tudi matematika); (embrionalni Embryonalentwicklung, Keimesentwicklung, individualni Individualentwicklung, lastni Selbstentwicklung, nadaljnji Fortentwicklung, Weiterentwicklung, prekomeren Überentwicklung, vzporedni Parallelentwicklung, človeštva Menschheitsentwicklung, govora Sprachentwicklung, jajčeca Eientwicklung, navzgor Höherentwicklung, v napačno smer Fehlentwicklung, v vrsto matematika Reihenentwicklung, snežne odeje Schneedeckenentwicklung)
razvoj osebka die Entwicklung (des Individuums)
… razvoja Entwicklungs- (pospešitev die Entwicklungsbeschleunigung, potek der Entwicklungsverlauf, čas die Entwicklungszeit, stopnja der Entwicklungsgrad, stroški Entwicklungskosten množina, zaostajanje der Entwicklungsrückstand, die Entwicklungsverzögerung)
kar se tiče razvoja entwicklungsmäßig
sposoben razvoja entwicklungsfähig
dežela v razvoju das Entwicklungsland
pomoč deželam v razvoju die Entwicklungshilfe
zavirati razvoj entwicklungshemmend sein

2. geografija evolucija: die Stammesentwicklung, die Evolution
razvoj vrst die Entstehung der Arten

3. (geneza) die Entwicklungsgeschichte, der Entwicklungsgang

4. delo: die Entwicklungsarbeit

5. (prost razvoj, razmah) die Entfaltung (svojih sposobnosti Selbstentfaltung)

6. (nastanek in razvoj) die Bildung (oblakov Wolkenbildung, snežne odeje Schneedeckenbildung); (razvoj in rast) das Wachstum (snežne odeje Schneedeckenwachstum); (izoblikovanje) die Herausbildung; odnosov, situacije: die Gestaltung; (spreminjanje razmer) das Geschehen (vremena Wettergeschehen); (potek) der Ablauf (vremenskega stanja Witterungsablauf)

7.
oseba z motnjami v razvoju der Behinderte, duševnem: der geistig Behinderte ( ein -r)

8.
določati smer razvoja Schrittmacher sein

reagiranj|e srednji spol (-a …) die Reaktion, das Reagieren, das Ansprechen
čas reagiranja die Reaktionszeit, v prometu - pogovorno: die Schrecksekunde

reagirati glagol
1. (odzvati se; ukrepati) ▸ reagálOkrog 20.20 sta zakonca zaslišala klice na pomoč in takoj reagirala. ▸ 20:20 körül a házaspár meghallotta a segélykiáltásokat és azonnal reagált.
2. (o kemijskih pojavih) ▸ reagál, reakcióba lépKoncentrirana žveplova kislina je zelo jedka in burno reagira z vodo. ▸ A koncentrált kénsav nagyon maró hatású és heves reakcióba lép a vízzel.Občutljivejši filmi hitreje reagirajo na svetlobo in za pravilno osvetlitev potrebujejo krajši čas ekspozicije. ▸ Az érzékenyebb filmek gyorsabban reagálnak a fényre és rövidebb expozíciós időt igényelnek a megfelelő megvilágításhoz.
Fotoobčutljive leče pa so tiste, ki reagirajo na svetlobo. ▸ A fényérzékenyek azok a lencsék, amelyek reagálnak a fényre.
Snov reagira z vodo, pri tem se sprošča vnetljiv, strupen ali jedek plin in odplake. ▸ Az anyag reakcióba lép a vízzel és gyúlékony, mérgező vagy maró gázokat és szennyvizet bocsát ki.

3. (o odzivu organizma) ▸ reagálVeliko ljudi alergično reagira na pršice hišnega prahu. ▸ Sokan allergiásan reagálnak a házipor-atkákra.Po vsaki uporabi zdravila je njeno telo reagiralo, kot da bi akutno zbolela. ▸ Minden egyes használat után a teste úgy reagált, mintha akut beteg lett volna.
Strah in jeza sta čustvi, kjer človeški organizem reagira zelo podobno in fiziološka slika obeh odzivov je podobna. ▸ A félelem és a harag olyan érzelmek, amelyekre az emberi szervezet nagyon hasonló módon reagál, és a két reakció fiziológiai képe is hasonló.
Organizem reagira na pomanjkanje glukoze z mobilizacijo telesnih maščobnih rezerv, ki se naplavljajo v jetra. ▸ A szervezet a glükózhiányra a szervezet zsírtartalékainak mozgósításával reagál, amelyek a májban halmozódnak fel.
Rastline, kot so nemški rožmarin, sivka in pelin, reagirajo zelo občutljivo na stoječo mokroto. ▸ A hamvas cipruskához, levendulához és ürömhöz hasonló növények nagyon érzékenyen reagálnak az állandó nedvességre.

4. (o napravah) ▸ reagál
Fotoaparat je izredno odziven, na vse vaše ukaze reagira izredno hitro in natančno. ▸ A kamera rendkívül érzékeny, gyorsan és pontosan reagál minden parancsra.
Krmilna plošča štedilnika je v ravnini delovne površine, reagira na dotik in ima digitalni prikaz temperature. ▸ A tűzhely kezelőpanelje a munkafelület síkjában helyezkedik el, érintésre reagál, és digitális hőmérséklet-kijelzője van.
Avtomobil bo na snegu vselej reagiral počasneje kot na suhi cesti, zato sta pomembna voznikovo predvidevanje in zbranost. ▸ Az autó mindig lassabban reagál a hóban, mint száraz úton, ezért fontos az előrelátás és a koncentráció.

5. v ekonomiji (o cenah ali vrednosti) ▸ reagálDelnica pivovarne je na konsolidacijo reagirala negativno in ob relativno majhnem prometu padla za slabih 7 odstotkov. ▸ A sörgyár részvénye negatívan reagált a konszolidációra, viszonylag alacsony forgalom mellett közel 7 százalékkal esett.
Cene reagirajo na povečano povpraševanje. ▸ Az árak reagálnak a megnövekedett keresletre.
Cena delnice ni bistveno reagirala na močno zmanjšanje dobička. ▸ A részvényárfolyam nem reagált jelentősen a nyereség meredek csökkenésére.

reakcíjski (-a -o) adj.

1. di reazione, reattivo:
reakcijski čas tempo di reazione

2. a reazione:
aer. reakcijsko letalo aereo a reazione, reattore

reálen (-lna -o) adj.

1. reale, vero; concreto; fondato sulla realtà:
realen in namišljen vero e fittizio

2. reale, realizzabile:
postavljati si realne cilje proporsi scopi reali, realizzabili

3. ekon. reale:
realni in nominalni dohodki redditi reali e nominali
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hist. države realnega socializma i paesi del socialismo reale
pren. postaviti koga na realna tla mettere qcn. coi piedi a terra
šol. realna gimnazija liceo scientifico
mat. realna os hiperbole asse reale dell'iperbole
fiz. realna slika immagine reale
mat. realna točka punto reale
jur. realna unija Unione reale
lit. realni čas tempo reale
fiz. realni plin gas reale
mat. realno število numero reale

recēns -entis (najbrž iz re in indoev. kor. *(s)ken-, *qen- spočeti, ustvarjati; izvirati, nastati; posta(ja)ti svež; prim. gr. καινός, sl. začeti, začetek)

I. adj.

1. svež = ravnokar prihajajoč, prišel, prišedši, gredoč, vračajoč se od kod, takoj (brž, naravnost, prècej) po čem, za čim, gredoč od kod, kmalu po čem: Varr. idr., Romā sane recentes Ci. ep., recens victoriā, dolore et irā, praeturā T.; nav. s praep.: recens a vulnere Dido V. prav zdaj (ravnokar, pravkar, malo prej) ranjena, Poenus recens ab excidio Sagunti Iberum transiit L., cum e provincia recens esset Ci. takoj po vrnitvi iz province, Homerus recens ab illorum aetate Ci. ki je živel takoj za njimi, viri a diis recentes Sen. ph. naravnost od bogov izhajajoči, vox, a qua recens sum Sen. ph. ki se ga še živo spominjam, recens a dolore T. še otožnega (žalostnega srca), še ganjen od boli (bolesti), še poln bolečine; toda: recens in dolore T. v še mladi boli, v še sveži bolečini (bolesti), recentior in dolore Corn.; pren.: locus caede recens V. na katerem se je pravkar izvršil umor, na katerem je pravkar prišlo do umora, še topel od prelite krvi.

2. svež = na novo prihajajoč, čil, močen, močan, jak, čvrst, trden, krepak, korenjaški (naspr. defatigatus, (de)fessus): Auct. b. Afr., Iust. idr., integri et recentes defatigatis succedunt C., equi O., animus L., clamor Plin. živahen.

3. svež, nov, mlad, pravkaršnji (pravkaršen), ravnokaršnji (ravnokaršen), zdajšnji, sedanji, recénten (naspr. vetus): recens filii veterem patris renovavit memoriam N., veteris contumeliae … recentium iniuriarum memoria C., recens odium L., officia recentissima Ci., antiqui viri … et recentes Ci., Cato recens Sen. ph. Kato mlajši, memoria recentior Ci. novejši čas, hanc ipsam recentem novam (sc. rem) devoravit Ci. ki mu je šele pred kratkim pripadlo, crescam laude recens V., fera T. nedavno ujeta, pred kratkim ulovljena, catulus Varr. pravkar povržen; subst. m. pl. recentiores novejši, poznejši, mlajši pisci, novodobniki, sodobniki: Ci., Plin.; subst. n. pl. recentia še sveže = novejše (pravkaršnje, pravkar pretekle, pravkar minule, nedavne) reči (stvari, zadeve): Ci.

4. (o)presen, príčen, svež, hladen, mrzel, studèn (studén): recens aqua, latices O. sveža = malo prej zajeta voda, lac O. sveže mleko = mleko izpod krave, sanguis O. še topla, serta V., herbae O., caespes C., nequam est (sc. piscis) nisi recens Pl. če ni ujeta pred kratkim, arma O. na novo (na)brušeno, prata recentia rivis O. namakani, recens tellus O. na novo ustvarjena; metaf.: recenti re Pl., Ci. ali recenti negotio Ci. ali recenti facto O. ali in recenti Icti. pri samem dejanju, ob dejanju samem, sredi dejanja, takoj, recens adhuc calor Cu. še živa, recens anima O. duša pravkar umrlega, recens partus T. pravkaršnji. —

II. adv. (recēns) ravnokar, pravkar, malo prej, nedavno, pred kratkim, pred nedavnim, v zadnjem času, zadnjič, nedolgo tega, otódi: Gell. idr., puer recens natus Pl., Octavius recens natus Suet. (pl. subst. recens nati novorojenci: Gell., Lact.), quod recens audivimus Corn., sole recens orto V., recens acceptum vulnus T., recens perdomita Hispania T., recens ad Regilium lacum accepta clades L., inter recens domitos Isauros S. fr., coria recens detracta S. fr., corpora nova et recens nata Lact., animalia recens edita Lact.

Opomba: Abl. sg. recentī, pesn. včasih ĕ: O.; nom. pl. recentia, gen. recentium, pesn. včasih -um: H., Sil. — Od tod adv. recenter: recenter capti turdi Pall., recenter lecta poma Pall.; superl. recentissimē res nedavno, prav pred kratkim (nedavnim), res otódi: res recentissime gestae Iust. prav pred kratkim, quam recentissime stercorato solo Plin.

récidivant, e [residivɑ̃, t] adjectif

cancer masculin récidivant (médecine) rak, ki se čez čas zopet pojavi

re-cidō¹ -ere -cidī -cāsūrus (re in cadere)

I. s poudarjenim pomenom praep.

1. nazaj pasti (padati), odskočiti (odskakovati), odleteti (odletati, odletavati): L., Cu. idr., recidunt omnia in terras Ci., ramulus in oculum recidit Ci., (sc. discus in auras missus) recidit in terram O.

2. metaf. zopet pasti nazaj = zopet se pogrezniti v kaj, zopet zapasti čemu, znova zdrkniti nazaj kam, znova doleteti koga kaj: ne recidam Ci., in antiquam servitutem reciderunt Syracusae L., in eandem fortunam recidere Ci., in eandem imbecillitatem recidere Cels., recidere in invidiam N. zopet biti napaden, in graviorem morbum recidit L. je zopet huje obolela.

3.
a) occ. ponoviti (ponavljati) se, vrniti (vračati) se, znova nastopiti (nastopati), recidivírati: febris recidit Plin.
b) pren. pasti nazaj, znova pripasti komu kaj, zopet (znova, spet, prav tako) zadeti (doleteti) koga kaj, zopet (znova, spet, prav tako) biti deležen kdo česa: omnes in te istaec recident contumeliae Pl., post interitum Tatii cum ad eum (sc. Romulum) potentatus recidisset Ci. mu je bilo zopet pripadlo, zopet v roke prišlo, ut huius amentiae poena in ipsum eiusque familiam recidat Ci., casus ad ipsos recidere posse C., recidit ira in irae ministros Cu., in ipsum periculum recidit Cu. zadene (doleti) tudi njega samega, consilia in ipsorum caput recidentia L.

4. pasti kam = priti iz boljšega položaja v slabšega, (po)slabšati se, zmanjšati (zmanjševati) se, (o)pešati, (o)slabeti: ad hanc fortunam Auct. b. Hisp., ex quantis opibus quo recidissent Carthaginiensium res L., ex liberatore patriae ad Aquilios se recidisse L., recidere in eam fortunam L., spes ad querelam recidit Ph., eo res ista culpā docentium recidit, ut … Q. —

II. z zabrisanim pomenom praep.

1. pasti dol, na tla: instabili gradu praecipites recidebant Cu. z glavo navzdol, na glavo, naglavički (torej naprej), humi recidens Ap.

2.
a) (časovno) pasti kam, v kak čas, v kako obdobje: ea recidunt in memoriam pueritiae suae Ci. pade v čas, zgodi se v času, quae in aliorum vigiliam consulum recidissent Ci.
b) pren. pasti: quorsum recidat responsum tuum Ci. kakšen bo.
c) pasti = priti z dobrega na slabo, propasti (propadati), biti ponižan, zapasti v kaj, čemu: quam cito illa omnia ex laetitia et voluptate ad luctum et lacrimas reciderunt Ci., ad nihilum (nihil) recidere Ci. ali in cassum recidere Col. izjaloviti se, izničiti se, slabo se obnesti, ne uspeti, ne imeti uspeha, obrezuspešiti se, ad ludibrium recidere Cu. zapasti zasmehu (zasmehovanju), priti (pasti) v zasmeh, ne in unius imperium res recidat, admonemur Ci. da se država ne poniža v monarhijo (samovlado), da država ne pade v monarhijo.
d) kot last, lastnina pripasti (pripadati), priti (prihajati) v roke komu, preiti (prehajati) na koga: artem musicam in paucos recidere Ter., in unum recidit ius omnium Icti., hereditas recidit in aliquem Icti.

Opomba: Pesniki merijo včasih po stari meri rēcido in pišejo zato tudi reccido: Lucr., O., Pr., Iuv.; pt. fut. act. recāsūrus Ci. ep., Suet., G.

recrear zabavati, razvedriti, razveseljevati

recrearse zabavati se, razvedriti se
recrearse con los deportes prosti čas športu posvetiti
recrearse con la vista uživati ob pogledu

recuperar zopet dobiti, osvojiti

recuperar su dinero priti zopet do svojega denarja
recuperar el tiempo perdido nadoknaditi izgubljeni čas
recuperarse opomoči si od škode

réden (-dna -o) adj.

1. regolare; ordinario; ekst. sistematico:
redni in posebni vlaki treni regolari e speciali, di linea e speciali
redna vojska unità regolari, esercito regolare
šol. redni profesor ordinario, cattedratico
jur. redni postopek procedura ordinaria
šport. redni čas tempi regolari

2. effettivo; abitudinario, assiduo:
redni član socio effettivo
redni gost cliente assiduo
redno ponavljanje periodicità, ricorso, il periodico ripetersi

redni študij moški spol das Vollstudium
čas rednega študija die Regelstudienzeit

reflexionar premišljati, pomisliti

tiempo para reflexionar čas za premislek
reflexionar entre sí premišljevati pri sebi

regagner [rəganje] verbe transitif zopet dobiti, dobiti nazaj; zopet pridobiti (quelqu'un koga zase); zopet priti, vrniti se

regagner sa maison, son pays natal vrniti se domov, v domovino
regagner du terrain (figuré) zopet dobiti prednost
regagner le temps perdu dohiteti izgubljeni čas

rekord [ó] moški spol (-a …) šport der Rekord (daljinski Weitenrekord, deželni/državni Landesrekord, dvoranski Hallenrekord, evropski Europarekord, hitrostni Geschwindigkeitsrekord, mladinski Juniorenrekord, svetovni Weltrekord, skakalnice Schanzenrekord, višinski Höhenrekord); (najboljši dosežek) die Bestleistung (osebni persönliche), die Bestmarke, die Höchstleistung; (najboljši čas) die Bestzeit
negativni rekord der Negativrekord
imetnik rekorda der Rekordhalter
doseči rekord eine Rekordmarke setzen, einen Rekord werfen/laufen
imeti rekord einen Rekord haben/ halten
izboljšati rekord einen Rekord brechen/überbieten

rekord|en [ó] (-na, -no) Rekord- (dosežek die Rekordleistung, čas die Rekordzeit, obisk der Rekordbesuch, pridelek die Rekordernte, promet der Rekordumsatz, daljava die Rekordweite, višina die Rekordhöhe, vsota die Rekordsumme)

rekórden

rekorden čas temps moški spol record
rekordna številka chiffre moški spol record

rekórden (-dna -o) adj.

1. šport. record:
rekordni met, rekordni čas lancio, tempo record

2. ekst. record; eccezionale:
rekordna cena zlata prezzo record dell'oro
rekordna letina raccolto eccezionale

rekórden

rekorden čas tiempo m (de) récord