Franja

hodúlje stilts pl

hodúlja (bergla) crutch
hoditi na hodúljah to walk on stilts

hog¹ [hɔg] samostalnik
zoologija prašič, merjasec
ekonomija svinja za zakol (preko 60 kg)
britanska angleščina, narečno ovca pred prvim striženjem
navtika metla za ribanje; papirniško mešalo
ameriško papirniško stepalo; zgrešen lučaj (balinanje s kamni na ledu)
figurativno umazanec, požrešnež, pohlepnež, svinja

a hog in armour volk v ovčji koži, podel človek v lepi obleki
to bring one's hogs to a fine (wrong) market napraviti dobro (slabo) kupčijo
to go the whole hog stvar do kraja razčistiti
a road hog brezobziren voznik
ameriško on the hog bankrotiran

hold² [hóuld] samostalnik
prijem, opora; moč, vpliv (on, over, of)
ameriško ustavitev, zadrževanje
arhaično utrdba

to afford no hold ne nuditi opore
to catch (ali get, lay, seize, take) hold of s.th. prijeti kaj, dobiti
to get hold of s.o. ujeti koga, zalotiti koga
to get hold of o.s. dobiti se v oblast, obvladati se
to get a hold on s.o. dobiti koga v oblast
to have a (firm) hold on s.o. imeti koga v oblasti
to keep hold of čvrsto držati, ne izpustiti iz rok
to miss one's hold zgrešiti, napak prijeti
in politics no holds are barred v politiki je vse dovoljeno
to quit (ali let go) one's hold of izpustiti kaj iz rok
ameriško to put a hold on s.th. zaustaviti kaj, zadržati kaj
to take hold of one's fancy zbuditi domišljijo

hold forth prehodni glagol & neprehodni glagol
na dolgo govoriti, govoričiti (on o)
nuditi, obljubovati, dajati upanje

hold out prehodni glagol & neprehodni glagol
nuditi, roko ponuditi, obljubovati, dajati upanje; vzdržati, vztrajati, trajati

to hold o.s. out (a doctor) izdajati se za (zdravnika)
to hold out against s.o. uveljaviti se proti komu
ameriško, pogovorno to hold out on s.o. prikrivati komu kaj, kratiti komu kaj
to hold out for vztrajati pri čem

holiday² [hɔ́lədi, -lidei] samostalnik
praznik, dan počitka
množina dopust, počitnice

bank holiday dan, ko so zaprte vse banke (praznik)
a busman's holiday dopust, na katerem opravljamo običajno delo
to have a holiday imeti prost dan, imeti počitnice
to have a holiday from s.th. oddahniti se od česa
to make (ali take) a holiday praznovati, vzeti si prost dan
on (a) holiday na dopustu
to go on holiday iti na dopust, počitnice
holiday with pay plačan dopust

home³ [hóum] samostalnik
dom, domačija, stanovanje; domovina; zavetišče
figurativno domača streha
šport, figurativno cilj

at home doma, v domovini
an at-home sprejemni dan
at home in (ali on, with) vajen česa, doma (v računstvu)
home for the aged dom za upokojence
away from home odsoten, odpotoval, v tujini
charity begins at home vsakdo je samemu sebi najbližji, bog je najprej sebi brado ustvaril
not at home to ne biti doma za goste, ne sprejemati gostov
long (ali last) home zadnji dom, grob
to draw to one's long home bližati se koncu, umirati
to eat s.o. out of the house and home spraviti koga ob vse, živeti na tuj račun
to feel at home počutiti se kot doma
to make o.s. at home biti kakor doma, vgnezditi se pri kom
to make s.o. feel at home potruditi se, da se kdo počuti kot doma
there is no place like home doma je najlepše

home⁴ [hóum] neprehodni glagol & prehodni glagol
vrniti se domov, pripeljati domov, spraviti pod streho; voditi pristanek letala z radarjem

to home on (ali in) a beam avtomatsko se usmeriti k cilju (raketa)

homeward [hóumwəd] pridevnik
ki gre proti domu, ki gre domov

homeward bound na povratku (ladja, letalo)
on a homeward course na poti domov

homme [ɔm] masculin človek; mož, moški; gospod; soprog; pluriel možje, moški; ljudje

homme d'action človek dejanj
homme d'affaires posloven človek
homme d'argent sebičen, lakomen človek
homme d'un certain âge starejši človek
homme de bien poštenjak
homme des bois (figuré) orangutan
bon homme dobričina
homme de cheval človek, ki se ukvarja s konjskim športom
homme de confiance zaupnik
homme de corps tlačan
homme de couleur nebelec
homme d'équipe progovni delavec
homme d'esprit duhovit človek
homme d'Etat državnik, politik
un homme comme on n'en fait plus človek starega kova
homme fait zrel mož
l'homme qu'il faut pravi človek
homme à femmes ženskar
homme de finance finančnik
homme de guerre vojščak, vojak
homme d'honneur poštenjak
homme du jour junak dneva
homme de lettres književnik
homme lige fevdnik
homme de loi pravnik
homme de marque odličnik
homme de mer mornar
homme de métier strokovni delavec; obrtnik, strokovnjak
homme de monde svetovnjak
homme nouveau novopečen mož, samorastnik, kdor se visoko povzpne s svojo močjo
homme de paille (figuré) slamnati mož (ki dela za koga drugega), zastopnik
homme de peine neizučen delavec, pomožni delavec
homme du peuple človek iz ljudstva
homme de plume pisec, pisatelj, človek peresa
homme politique politik, državnik
homme au pouvoir oblastnik
homme public človek javnega življenja
homme de qualité odličen, imeniten človek
homme de rien pritepenec
homme de robe sodnik; uradnik
homme de la rue človek z ulice, kdorkoli, prvi prišlec
homme de tête odločen človek
bout masculin d'homme pritlikavček
comme un seul homme kot en mož, soglasno
le fils de l'homme (religion) Kristus
folle des hommes nora na moške
galant homme galanten človek, kavalir
jeune homme mladenič, mlad mož
bonne pâte d'homme dobrodušen človek
premier homme pračlovek
race féminin d'hommes človeško pleme
vêtement masculin d'homme moška obleka
dépouiller le vieil homme (figuré) znebiti se slabih navad
être homme à faire quelque chose biti sposoben za, biti dovolj moža za
il n'est pas homme à manquer de parole on ni tak, da ne bi držal besede
je suis homme à le faire sem sposoben, to napraviti
je suis votre homme pripravljen sem storiti, kar želite
étre tout à fait un homme biti cel mož
trouver son homme naleteti na, najti pravega moža
les hommes sont ainsi faits takšni so pač ljudje
vous êtes mon homme, voilà mon homme vi ste človek, to je človek, ki ga potrebujem
c'est un homme comme nous tudi on je samo človek kot mi
homme à la mer! (marine) človek je padel v morje!
parler d'homme à homme govoriti čisto odkrito
l'homme propose Dieu dispose človek obrača, Bog pa obrne

homō -inis, m (morda sor. s humus, prim.: hominem appellari, quia sit humo natus Q.; stlat. hemō in homō -ōnis [odkoder homun-culus iz *homon-culus], stlat. dat. sg. heminī; prim. osk. humuns = lat. homines, umbr. homonus = lat. hominibus, lat. nēmō [iz *nehemo], hūmānus)

1. človek, mož (vir v naspr. s femina je mož, poseb. glede na moč in srčnost), v pl. ljudje, (du. človeka)
a) z raznim naspr.: mi homo et mea mulier Pl., deos hominesque testamur S., divûm pater atque hominum rex V., qui res hominumque deûmque regis V., qui teneant, hominesne feraene, quaerit V., hominum rerumque potestas V., feminam configuravit ad ipsius hominis effigiem Lact.
b) brez izraženega naspr.: h. adulescens ali adulescentulus Kom. mlad (neizkušen, lahkomiseln) človek (mož), h. senex Kom. star (preudaren) mož, h. nemo Ter. ali nemo h. Ci. živa duša ne, genus hominum Ci. človeški rod, človeštvo, post hominum memoriam Ci. od pamtiveka, odkar ljudje pomnijo, cum inter homines esset Ci. za živih dni, za svojega življenja, is homo, qui … numquam inter homines fuerit Ci. ki ni nikdar občeval z ljudmi, ki ni bil nikdar med ljudmi, inter homines agere (esse Dig.) desinere T. = umreti, hominem ex homine tollere Ci. človeku človeško dostojanstvo vzeti, razčlovečiti ga, paucorum (perpaucorum Ter.) hominum (est) H. je le za malokatere ljudi, je le malokaterim dostopen, nec vox hominem sonat V. ne zveni človeško, zveni nadčloveško; pesn.: hominem exuere O. „človeka sleči“ = znebiti se človeške podobe; o ženskah: quid hoc sit hominis? Pl. (o Alkmeni), omnes homines (= meretrices) ad suum quaestum callent Pl., lac hominis Plin., hominem toto sibi cedere pectore iussit Lucan.; occ. slaboten ali zmotljiv človek, nepopolno bitje: homo sum: humani nil a me alienum puto Ter., fateor me saepe peccasse; homo sum Ci., quia homo est Ci., nemo non nostrum peccat, homines sumus, non dei Petr., summi enim sunt (Demosthenes et Horatius), homines tamen Q. vzornika, a vendar slabotna (zmotljiva) človeka, homo sum Plin. iun.

2. človek, mož, v pl. ljudje (značilnosti ali lastnosti človeškega rodu glede na družbene ali socialne razmere (rojstvo, domovina, narodnost, status, položaj, razumnost idr.)): h. plebeius Ci. plebejec, h. novus (gl. novus), Chilo, h. equestris ordinis honestissimus Ci., homines in Sicilia Ci., homo ingeniosissimus M. Cato Ci., homines illustres, homines doctissimi Ci., h. factiosus N., homines omnium ordinum N., litteras ad eum per homines fideles mittit S.; v zvezah kakor homo Thermitanus Ci., Thebanus N., Romanus Ci., N. fr., homines Romani, Graeci Ci., Galli, barbari C. lat. adj. slovenimo s subst., subst. homo pa ne prevajamo, torej: Termitanec, Tebanec, Rimljan, Rimljani, Grki, Galci, barbari. occ.
a) pravi mož, razumen —, značajen mož, možak, korenjak, mož beseda, mož izbranega okusa, — z občutkom za lepo(to): si homo esset, illum potius legeret Ci. ko bi imel zdrav človeški razum, eum nihil hominis esse Ci. da je človek brez odličnih vrlin, da ni nič posebnega, si vis homo esse, recipe te ad nos Ci. mož beseda, homines visi sumus Ci. izkazali smo se može, virum te putabo, hominem non putabo Ci. hvalim pač lahko tvojo potrpežljivost, ne pa tvojega okusa; o ženski = razumno človeško bitje: eius feminae ea stultitia est, ut eam nemo hominem adpellare possit Ci.
b) zaničlj. ali v slabem pomenu: h. servus Ter. suženjska duša, monstrum hominis Ter. človeška pošast = ostuden človek, ostudnež, odium hominis Ci. mrzek —, oduren človek, odurnež, h. contemptus et abiectus Ci., ut ille homo religioni suae pecuniam anteponeret Ci., hic fiunt homines Iuv. malopridni ljudje.

3. occ.
a) a) hlapec, suženj, v pl. domači —, hišni (ljudje), sužnji: homo Quintii Ci., certum hominem ad eum mittas N., arcesse homines Pl., comparasti ad lecticam homines Cat. b) v pl. svojci, hišni očetje s svojci: a tuis hominibus abesse Ci. ep., in colonias deducti sunt treceni homines očetje s svojimi družinami L., homines vestri ac rusticani Cod. Th., conductores hominesve Augustissimae domus Cod. Th. pripadniki.
b) v pl. prebivalci: nec urbi nec hominibus L.
c) v pl. pešaki, pehota: capti homines equitesque C., cum triginta milibus hominum et quattuor milibus equitum L.
č) ultra hominem, — homines ali supra homines nad človeško naravo: ultra hominem efferatus, ultra homines se efferens, augendi regni cupiditate supra homines flagrans Amm.
d) z oslabljenim pomenom se homo rabi izraziteje nam. kakega pron. (is, ille, hic) o človeku, o katerem se ravno govori = on(i), ta: valde hominem (= eum) diligo Ci., nosti os hominis (= eius) Ci., ego autem tantum esse in homine (= in eo, in illo) sceleris … numquam putavi Ci., homo (= is) obstupuit hominis improbi dicto Ci., persuasit homini (= ei) N., quod in homine (= in eo) fidem videbat N., aut insanit homo (= is) aut versus facit H.; tako tudi: tibi erunt parata verba, huic homini (= mihi) verbera Ter., haberes magnum adiutorem, … hunc hominem (= me) velles si tradere H.

4. meton. moška plodilna zmožnost, plodnost: istud quod digitis … perdis, homo est Mart.

Opomba: Pl. ima pogosto: hŏmŏ.

hono(u)r¹ [ɔ́nə] samostalnik
čast, spoštovanje; dober glas, poštenost, častitost, devištvo; izkazovanje časti
karte najmočnejša karta, slika; (golf) pravica do prvega udarca
množina častni naslovi
množina odlika pri univerzitetnem izpitu; sprejem gostov

an affair of hono(u)r častna zadeva, dvoboj
to be an hono(u)r to biti v čast
to be on one's hono(u)r to; ali to be bound in hono(u)r biti moralno obvezan za kaj
pogovorno hono(u)r bright! častna beseda!, pri moji časti!
court of hono(u)r častno sodišče
a debt of hono(u)r častni dolg
to do (ali give, pay) hono(u)r to izkazati komu čast
to do s.o. the hono(u)r of počastiti koga s čim
to do the hono(u)rs of nastopati kot gostitelj
hono(u)r to whom hono(u)r is due čast tistemu, ki mu gre
an hono(u)rs degree posebno odlična diploma
hono(u)rs are easy obe strani dobita enako
with hono(u)rs even istega položaja
guard of hono(u)r častna straža
to give one's word of hono(u)r dati častno besedo
to have the hono(u)r of (ali to) šteti si v čast, da
in hono(u)r of s.o.; ali to s.o.'s hono(u)r komu na čast
(to render) the last (ali funeral) hono(u)rs (izkazati) poslednje časti
man of hono(u)r poštenjak
maid of hono(u)r dvorna dama
military hono(u)rs vojaške časti
on (ali upon) my hono(u)r pri moji časti
point of hono(u)r častna zadeva
to pledge one's hono(u)r dati častno besedo
to put s.o. on his hono(u)r sklicevati se na čast nekoga
the hono(u)rs of war vojaške časti (pri kapitulaciji)
Your Honour vaša milost (naslavljanje sodnikov)
hono(u)r is satisfied časti je zadoščeno
to be held in hono(u)r biti spoštovan
ekonomija to pay (ali do) hono(u)r to plačati v roku
ekonomija to meet due hono(u)r izplačati (menico)
ekonomija acceptance of a bill for the hono(u)r of častno priznanje menice

hoof¹ [hu:f] samostalnik
kopito, parkelj
šaljivo noga

on the hoof živ, nezaklan (govedo)
under the hoof zatiran
to beat (ali pad) the hoof iti peš, pešačiti
cloven hoof vrag
to show the cloven hoof pokazati se v slabi luči

hook¹ [huk] samostalnik
kavelj, kljuka; trnek; zapenec, pripenjec; oster ovinek, rečni zavoj, ovinkast rt
šport ločnik (udarec pri boksu)
figurativno past, zanka
množina, sleng kremplji, prsti

a bill hook zaokrožen nož
crochet-hook kvačka
fish-hook trnek
reaping-hook srp
hook and eye zapenec in ušesce
Hook of Holland polotok in pomožno pristanišče v Rotterdamu
by hook or by crook z lepa ali z grda
sleng off the hooks vznemirjen, prismojen
sleng to drop off the hooks umreti
hook, line, and sinker popolnoma
sleng on one's own hook na svojo pest
sleng to take (ali sling) one's hook zbežati, pete si brusiti
to have s.o. on one's hook imeti koga v oblasti

hook² [huk]

1. prehodni glagol
kriviti, ukriviti; zakavljati, obesiti na kavelj; zapeti (in v, on, up na)
uloviti na trnek (tudi figurativno)
sleng ukrasti
šport udariti od strani (boks); udariti kroglo v levo (golf); nabosti na rogove

2. neprehodni glagol
(u)kriviti se, viseti na kavlju; pustiti se zapeti; čvrsto se oprijeti (to česa, koga)

sleng to hook it pobrisati jo

hop¹ [hɔp] samostalnik
skok, poskakovanje; ena etapa pri dolgem poletu (letalo)
pogovorno kratko potovanje, kratka pot, skok
pogovorno ples

ameriško a bell-hop hotelski sluga
pogovorno on the hop na potepu, na skok, hitro
to catch s.o. on the hop ujeti koga na delu, nepričakovano
šport hop, step (ali skip) , and jump troskok

horizónt horizon; skyline; figurativno mental horizon

na horizóntu on the horizon
vidni horizónt visible horizon

horn¹ [hɔ:n] samostalnik
rog, rogovina, roževina
glasba rog; hupa, trobilo (avto); simbol moči; zvočni lijak (pri gramofonu); tipalka (polž, insekt), polipova lovka; krak luninega krajca; rečni rokav, zaliv
množina, figurativno rogovi (prevaranega moža)
ameriško, pogovorno požirek pijače
vulgarno trd penis

the Horn Rt Horn
glasba English horn vrsta oboe
glasba French horn vrsta trobente
hunting horn lovski rog
shoe horn žlica za obuvanje
to come out at the little end of the horn slabo opraviti
to draw (ali pull) in one's horns brzdati se, postati skromnejši
to lift (ali raise) the horns pokazati roge, biti prevzeten
on the horns of a dilemma v veliki dilemi, med dvema ognjema
škotsko, zgodovina to put to the horn izgnati, izobčiti
horn of plenty rog izobilja, blaga na pretek
to show one's horns pokazati roge, postati predrzen
to take the bull by the horns smelo se spoprijeti s težavami, kljubovati

horse¹ [hɔ:s] samostalnik
konj, žrebec
vojska jezdeci, konjenica; lesen trinožnik
tisk vlagalna deska
šport konj
sleng prepovedan pripomoček v šoli
pogovorno bankovec za 5 funtov
ameriško burka, vragolija

to breathe like a horse sopsti kot konj
šport buck-horse koza
a horse of another colour nekaj čisto drugega
clothes-horse stojalo za sušenje obleke
to back the wrong horse slabo presoditi
figurativno a dark horse nepričakovan zmagovalec
to eat like a horse jesti kot volk
to flog a dead horse mlatiti prazno slamo; zaman se truditi
horse and foot konjenica in pešadija; figurativno z vsemi sredstvi
it is a good horse that never stumbles tudi najpametnejšemu včasih spodleti
ameriško hold your horses! le mirno!
light horse lahko oborožena konjenica
to look a gift horse in the mouth gledati podarjenemu konju na zobe
to mount (ali ride, be on) the high horse prevzetno se vesti
you may take a horse to water, but you can't make him drink s silo se ne da vsega doseči
to play horse with s.o. grobo s kom ravnati
to put the cart before the horse delati kaj narobe
to ride the wooden horse za kazen jahati na lesenem konju
to roll up horse, foot, and guns popolnoma premagati
horse of state paradni konj
straight from the horse's mouth iz zanesljivega vira
one-horse show neuspela stvar
figurativno do not spur a willing horse ne priganjaj ubogljivega konja
sea-horse morski konj, triton; zoologija morski konjiček; zoologija mrož
vojska to horse! na konje!
wild horses will not drag me there za nobeno ceno ne grem tja
to work like a horse delati kakor konj
wheel horse zanesljiv delavec, garač

horseback [hɔ́:sbæk] samostalnik
konjski hrbet

on horseback na konju
to go (ali ride) horseback jahati
devils on horseback ocvrta slanina z ostrigami