Franja

življênje vie ženski spol , existence ženski spol , manière ženski spol de vivre , figurativno animation ženski spol , entrain moški spol

človeško življenje vie humaine, existence (humaine), vie de l'homme (ali d'un homme, d'homme)
duhovno življenje vie spirituelle
življenje na deželi, na kmetih vie à la campagne, vie champêtre (ali rustique, rurale)
mestno življenje vie citadine (ali des villes)
nočno življenje vie nocturne
notranje življenje vie intérieure
pasje življenje vie de chien
življenje v taborišču vie des camps
vojaško življenje vie militaire
vsakdanje življenje vie quotidienne (ali de tous les jours, journalière)
zakonsko življenje vie conjugale
živalsko življenje vie animale
drago življenje, draginja vie chère
denar ali življenje! la bourse ou la vie!
na življenje in smrt à la vie et à la mort
biti med življenjem in smrtjo être entre la vie et la mort
brez življenja sans vie
skozi vse moje življenje durant toute ma vie
nikoli v (mojem) življenju jamais de la vie
sposoben za življenje - življenja zmožen viable
biti pri življenju être en vie, être vivant, vivre
biti sit življenja être las (ali dégoûté) de la vie
dati življenje komu (roditi otroka) donner la vie (ali le jour) à quelqu'un
dati svoje življenje za donner sa vie pour
gre za življenje il y va de la vie
izgubiti življenje perdre la vie, périr
drago prodati svoje življenje vendre chérement sa vie (ali familiarno sa peau)
rešiti komu življenje sauver la vie à quelqu'un
tvegati svoje življenje risquer sa vie
njegovo življenje visi samo še na nitki sa vie ne tient qu'à un fll
rešiti si življenje avoir la vie sauve, survivre
vzeti si življenje se tuer, se suicider, mettre fin à ses jours
poklicati v življenje donner naissance à, créer, fonder quelque chose, mettre quelque chose sur pied
vrniti koga v življenje rappeler (ali ramener) à la vie, faire renaître
zbuditi k novemu življenju faire revivre, ressusciter
po nepotrebnem si otežavati življenje se compliquer la vie pour rien, chercher midi à quatorze heures
uživati življenje jouir de la vie
zagreniti komu življenje rendre la vie dure à quelqu'un
v svojem življenju nisem kaj takšnega videl je n'ai vu cela de ma vie
kaj hočete, tako je (pač) življenje que voulez-vous, c'est la vie
kakršno življenje, takšna smrt telle vie, telle mort

življênje (-a) n

1. vita; vivere:
življenje na kopnem, na morju la vita sulla terraferma, sul mare
znamenja življenja segni di vita
volja do življenja voglia di vivere
tvegati življenje rischiare la vita
rešiti si golo življenje salvare la vita
streči po življenju tramare contro la vita, minacciare la vita di qcn.
rel. posmrtno, večno življenje vita ultraterrena, eterna

2. (bivanje, obstajanje) vita; esistenza:
čustveno, duševno, intelektualno življenje vita sentimentale, spirituale, intellettuale
zakonsko, samsko življenje vita coniugale, da scapolo
pren. sladko življenje la dolce vita
begunsko, vojaško življenje la vita del profugo; la vita del soldato, vita militare
brezskrbno, pasje življenje vita spensierata, da cani
življenje iz dneva v dan vita alla giornata
mladost, pomlad življenja la giovinezza, primavera della vita
starost, jesen življenja la vecchiaia, autunno della vita
navade mestnega življenja abitudini della vita di città
spremembe življenja na vasi mutamenti nella vita delle campagne
tako je pač življenje così è (fatta) la vita
to ni življenje! che razza di vita è questa!
nočno življenje mesta la vita notturna della città

3. pren. (moč, zdravje) vita, salute, vigore:
roke so brez življenja visele ob telesu le braccia pendevano senza vita lungo il corpo

4. vita, attività:
društveno, kulturno, versko življenje la vita sociale, culturale, religiosa
družabno življenje vita di società

5. pren. (prepričljivost, verjetnost) vita, credibilità, verosimiglianza:
pisatelj je gradivu vdihnil življenje lo scrittore ha infuso vita, verosimiglanza nella materia

6. pren. (kar se rabi za zadovoljevanje telesnih potreb) vita; sostentamento;
življenje je drago la vita è cara
sredstva za življenje mezzi di sostentamento
kakovost življenja qualità della vita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
molči, če ti je življenje drago! taci, se hai cara la vita!
knjiž. njegovo življenje se je dopolnilo è spirato, è passato a miglior vita
življenje ga je povozilo non ha saputo superare le difficoltà della vita
njegovo življenje visi na niti, na lasu ha la vita appesa a un filo
veseliti se življenja godere la vita, gioire della vita
dati otroku življenje dare alla luce un bambino
dati življenje za domovino dare la vita per la patria
podariti obsojencu življenje graziare un condannato a morte
postavljati življenje na kocko mettere la vita a repentaglio
skleniti svoje življenje morire
skrajšati si, vzeti si življenje togliersi la vita, suicidarsi
spremeniti življenje nekoga v pekel trasformare in inferno la vita di qcn.
vzeti življenje komu uccidere qcn.
biti ob življenje perdere la vita, morire
priklicati v življenje rianimare, far riacquistare i sensi
priklicati v življenje novo revijo fondare una nuova rivista
neprevidnost plačati z življenjem pagare la propria imprudenza con la vita
rešiti koga, čeprav za ceno življenja salvare qcn. anche a costo della propria vita
biti v cvetu življenja essere nel fiore degli anni
bojevati se na življenje in smrt lottare per la vita e per la morte
anat. drevo življenja albero della vita
um. drevo življenja albero di Iesse; arbor vitae
jur. nadomestilo za ločeno življenje indennità di trasferta
kakršno življenje, takšna smrt chi ben vive, ben muore
življenje je le kratek sen la vita è un sogno, un lampo

življênje vida f ; manera f (ali modo m) de vivir; existencia f ; género m de vida ; fig animación f

življenje na deželi, na kmetih vida del campo (ali campestre), vida rústica
nomadsko življenje vida nómada
čustveno (družinsko, pasje, zasebno, večno) življenje vida afectiva (familiar, de perro, privada, eterna)
razkošno življenje vida regalada, buena (ali gran) vida
dolgo življenje longevidad f, larga vida
golo življenje nada más que la vida, la vida y nada más
denar ali življenje! ¡la bolsa o la vida!
boj na življenje in smrt lucha f a vida o muerte
skozi vse moje življenje (durante) toda mi vida
nikoli v (mojem) življenju jamás en mi vida
vzet iz življenja tomado del natural, tomado de la vida real
biti pri življenju estar con vida, estar vivo, vivir
biti na nitki z življenjem tener la vida en un hilo
biti nezmožen življenja no tener vida
imeti bedno življenje, s težavo se prebijati skozi življenje arrastrar una vida llena de privaciones, ir viviendo, fam ir tirando
imeti dobro življenje darse buena vida
življenje bi dal, da bi vedel, če ... daría qualquier cosa por saber si...
črpati, vzeti iz življenja tomar del natural
nobenega znaka življenja ne dati od sebe no dar señales de vida
imeti (kot mačka) žilavo življenje tener siete vidas (como los gatos)
dati svoje življenje za dar la vida por
ostati pri življenju quedar con vida, sobrevivir, escapar a la muerte, salvarse
izgubiti življenje perder la vida, perecer
po nepotrebnem si oteževati življenje complicarse la vida innecesariamente
razkošno življenje imeti darse la gran vida, vivir a lo grande
plačati s svojim življenjem pagar con la vida
pustiti pri življenju dejar con vida
dragó prodati svoje življenje vender (bien) cara su vida
poklicati v življenje crear, fundar, organizar, volver a vida
prinesti življenje čemu dar animación a (ali animar) a/c
podariti življenje (pomilostiti) perdonar la vida, voj dar cuartel, (roditi otroka) dar a luz (una criatura)
rešiti komu življenje salvar la vida a alg
streči komu po življenju atentar contra la vida de alg
stopiti v življenje nacer, dar los primeros pasos en la vida
služiti si življenje (kruh) ganar(se) la vida
staviti življenje na kocko, zaigrati življenje llevar la vida jugada
tvegati svoje življenje arriesgar la vida
vzeti komu življenje quitar la vida a alg
vzeti si življenje matarse, quitarse la vida, suicidarse
vrniti koga v življenje volver a alg a la vida
v svojem življenju nisem kaj takšnega videl en mi vida no he visto cosa igual
uživati življenje gozar de la vida
oditi v boljše življenje (umreti) pasar a mejor vida
zagreniti komu življenje amargar la vida a alg
zbuditi k novemu življenju resucitar; hacer revivir
zbuditi se k novemu življenju resucitar, renacer
živeti svetniško življenje (fig) hacer una vida de santo
žrtvovati svoje življenje dar (ali sacrificar ali poner) la vida (za por)

žìvot -òta m
1. življenje: prirodni, obiteljski, naučni, znanstveni, državni, goli, duševni, javni, kulturni, biljni, porodični, zagrobni, vječni, večni život; borba na život i smrt; život mu visi o koncu, o niti; lišiti koga -a vzeti komu življenje; oduzeti sebi život vzeči si življenje; staviti, metnuti život na kocku; stupiti u život; biti na pragu -a; tako mi -a! kakor sem resnično živ!; pokloni mi život na megdanu podari mi življenje, če v dvoboju s teboj zmagam; rastaviti se sa -om ločiti se od življenja; za njegova -a ko je še on živel; ogorčiti kome život zagreniti komu življenje; sposoban za život; staviti život na kocku; radi se o -u gre za življenje; osiguranje -a; za mene nema više -a; sprovesti zakon u život dati zakonu veljavo; zakon je sproveden u život zakon je začel veljati; stupiti u javni život stopiti v javnost
2. život: obuhvatiti koga oko -a
3. življenjepis: Život svetoga Simeuna; Životi kraljeva i arhiepiskopa srpskih

αἱρέσιμος 3 (αἱρέω) dobiten, ki se da vzeti, osvojljiv.

ἀν-έλπιστος 2 (ἐλπίζω) 1. nenaden, nepričakovan. 2. ne upajoč, brez upanja, obupen; βίοτος brezupen; τινός obupavajoč nad čim; ἀνέλπιστόν τινα καταστῆσαι vzeti komu vse upanje; πρὸς τὸ ἀνέλπιστον τραπέσθαι obupati; τὸ ἀνέλπιστον nepričakovana prikazen, obup. – adv. ἀνελπίστως ἔχω obupavam.

γαμέω [Et. kor. gem, lat. geminus, dvojček; gener iz gemer (po gen-us). – Obl. fut. γαμῶ, γαμοῦμαι, aor. ἔγημα, ἐγημάμην, pf. γεγάμηκα, -μημαι; ep. ion. fut. γαμέω, aor. NT ἐγάμησα, fut. ep. med. γαμέσσεται (Il. 9, 394 stoji sedaj γε μάσσεται poiskal bo)] 1. act. a) o možu: (o)ženim se, poročim se, vzamem za ženo τινά, abs. Plut. Per. 7 obhajam (imam) ženitovanje; γυναῖκα εἰς οἰκίαν vzamem za ženo v hišo, γάμον γαμεῖν zakon skleniti, τινός s kom, τοὺς πρώτους (γάμους) ἐγάμεε Κύρου δύο θυγατέρας prvič in drugič se je oženil z dvema K. hčerama, λέκτρα βασιλέων γαμέω oženim se s kraljevo hčerjo, ἐξ ἐμεῦ γῆμαι vzeti ženo iz moje hiše; ὁ γεγαμηκώς oženjenec, poročenec; b) o ženi: NT omožim se, vzamem za moža; Evr. Med. 606 γαμοῦσά σε ko sem se s teboj omožila. 2. med. omožim se s kom τινί; o starših: dam hčer za ženo, omožim (hčer). 3. pass. ἡ γεγαμημένη omožena (žena).

ἐξαιρετός 2 ion. ki se more (da) vzeti iz česa.

ἐπί-δρομος 2 (ἐπι-δραμεῖν) ep. kamor se more priteči, dostopen, kar se more z naskokom vzeti, osvojljiv τεῖχος.

κλέπτω [Et. lat. clepo, ere, skrivaj vzeti; strslov. po-klop, pokrivalo. – Obl. fut. κλέψω, -ομαι, aor. ἔκλεψα, pf. κέκλοφα, pass. pf. κέκλεμμαι, aor. ἐκλάπην, ion. poet. ἐκλέφθην, adi. verb. κλεπτέον, ion. impf. iter. κλέπτεσκε]. I. act. in pass. 1. a) kradem, skrivaj si prilaščam, zmikam; b) prikrijem, poneverim χρήματα, δημόσια; c) skrivaj zasedem (mesto ali prelaz); d) skrivaj odnašam, skrivaj obdržim kaj Ksen. An. IV, 1, 14; e) dobim kaj po zvijači, prisleparim si νίκην, skrivaj izvršim σφαγάς, raznašam lažnive govorice μύθους. 2. a) (pre)varam, goljufam, (pre)slepim; pass. θεοῖσι κλέπτομαι bogovi me varajo, εἰ μὴ χρόνῳ κεκλέμμεθα če nismo vsled starosti v zmoti, če nas starost ne vara; b) νόῳ varam, prikrivam, potajujem se. II. med. 1. skrivaj, neopažen kaj delam, προβαίνω τὰ πρόσω κλεπτόμενος kradem se naprej, grem naprej kakor tat. 2. kradem od svojega.

λάφῡρα, τά [Et. sor. λαμβάνω; pf. εἴληφα iz σε-σλᾱφα, kor. (s)labh, prijeti, vzeti] plen.

νέμω [Et. kor. nem, dodeliti, vzeti, šteti, nem. nehmen (stvn. neman), lat. numerus. – Obl. fut. νεμῶ, med. νεμοῦμαι, ion. νεμέω, νεμέομαι; aor. ἔνειμα, ἐνειμάμην, pass. ἐνεμήθην, fut. pass. νεμηθήσομαι]. ep. in poet. νωμάω [fut. νωμήσω, aor. ἐνώμησα] I. act. in pass. 1. delim, razdelim κρέα, τὰ τῶν λαφύρων, podelim, dam τινί τι, τιμήν, τιμὰς φίλοις izkazujem prijateljem čast, spoštujem svet prijateljev, τὸ πιστὸν τῆς ἀληθείας povem popolno resnico, ὤραν τινός skrbim za koga, dovoljujem, prepuščam αἵρεσιν, pripisujem αἰτίαν, τὸ ἀπ' ἡμέων οὕτω ἀκίβδηλον ἐὸν νέμεται ἐπὶ τοὺς Ἕλληνας naše obnašanje (ravnanje) nasproti Helenom je tako odkrito in pošteno, μεῖζον μέρος τινί više cenim, smatram za bolj važno, πλέον οἴκτῳ pretiravam usmiljenje, τὸ ἴσον, τὰ ἴσα delim enako, dajem isto čast, sem nepristranski. 2. a) jemljem (kot svoj delež), prisvajam si, imam; vladam, upravljam πόλιν, ἀστραπᾶν κράτη imam oblast nad silnimi bliski, ἧς κράτη καὶ θρόνους νέμω v kateri gospodujem in vladam, κράτη καὶ δόμους osvojim si, polastim se; b) obdelujem, stanujem, prebivam, κισσὸν νέμουσα ki prebiva v bršljanu, upotrebljam, izrabljam μέταλλα; c) smatram, imam koga za kaj, priznam φίλον τινά, τήνδ' ἁμαρτίαν, ἐμαυτὸν παῖδα τῆς τύχης, τάνδε οὐκέτι νέμω πόλιν ne smatram več za državo; častim koga, θεόν kot boga. 3. a) dodelim kot pašo, pustim, da se pase, pasem, gonim na pašo, οἱ νέμοντες pastirji; pren. χόλον kuham jezo; b) popasem, τὰ ὄρη pasem na gori; pren. uničim, opustošim πυρί; pass. uničim se πυρί, τὸ ὄρος νέμεται αἰξί na gori se pasejo koze. II. med. 1. razdelim med, prisvojim si. 2. imam, posedujem, uživam, vodim, vladam ἔργα, τεμένη, πατρώια ἔργα; stanujem, bivam v ἄλσεα, Ἰθάκην, πόλιν, obdelujem γῆν; χώραν bivam v deželi in jo izkoriščam. 3. pasem se, hodim na pašo; popasem, objem τί, hranim se s čim τινός. 4. o ognju: razširim se.

παλιν-άγρετος 2 (ἀγρέω) ep. kar se da nazaj vzeti, oporečen, preklicljiv.

παρα-λαμβάνω [gl. λαμβάνω, ion. fut. παραλάμψομαι, NT aor. 3 pl. παρελάβοσαν] 1. vzamem, sprejmem, dobim; βιβλίον vzamem v roke; zadobim, prevzamem: a) čast, službo, opravilo: θρόνον, βασιληΐην, διακονίαν NT; τὰ παραλαμβανόμενα prevzeto opravilo; b) šege, zakone, običaje (od prednikov) ὄργια, νόμους παρά τινος; c) odgovor ἔπος; izvem kaj ἀκοῇ, naučim se, prejmem τὴν σοφίαν παρά τινος, τὸ εὐαγγέλιον sprejmem NT. 2. vzamem komu, osvojim si, zasedem, podvržem πόλιν, οὐδὲν τῆς ἐσόδου ne morem vzeti vhoda z naskokom, τινά ulovim, prestrižem. 3. vzamem k sebi, jemljem s seboj, spravim pod svojo oblast, pridobim koga na svojo stran (kot zaveznika) τινά, τινὰ παιδεύειν prevzamem v odgojo; vzamem za ženo NT, ἐπὶ ξείνια povabim.

παρα-ρρίπτω poet. vržem v (na) stran, ne oziram se (gledam) na kaj, ne menim se za kaj, τίς παραρρίψει λαμβάνων kdo bi se drznil nase vzeti.

аренда f zakup, najem;
дать в а. dati v zakup;
взять в а. najeti, vzeti v zakup

бой m boj, bitka, borba; udarjanje;
дать б. začeti boj;
скотный б. klanje živine;
барабанный б. bobnanje;
б. часов bitje ure;
кулачный б. boj s pestmi;
брать с бою vzeti z naskokom;
бой-баба odločna ženska, možakarica

бразды f pl. vajeti;
принять б. правления vzeti državno krmilo v roke

в, во

1. z akuz. v, na, o, za; skozi;
брать в свидетели vzeti za pričo;
в день na dan;
сказал в шутку je rekel za šalo;
дочь вся в мать hčerka je vsa po materi;
в два раза больше dvakrat več;
сделаем это в неделю to bomo napravili med tednom;
выехали мы в дождь odpeljali smo se v dežju;
смотреть в окно gledati skozi okno;
играть в карты kvartopiriti;
слово в слово dobesedno;

2. z lok. pri, na, ob;
быть в голосе imeti glas;
в конце года na koncu leta;
в три часа ob treh;
во главе na čelu (stati);
он был в шляпе, в очках imel je klobuk, naočnike;
во-первых, во-вторых itd. prvič, drugič itd.

внаём, внаймы
взять в. vzeti v najem