Franja

stereotip samostalnik
1. pogosto v množini (o vnaprejšnji sodbi) ▸ sztereotípia, sztereotipikus kép, sztereotip képV Jugoslaviji je o Slovencih vladal stereotip, da so zadržani, da niso tako odprti. ▸ Jugoszláviában a szlovénokról az volt a sztereotipikus kép, hogy zárkózottak, hogy nem annyira nyitottak.
Stereotipi pogosto nastajajo zaradi premajhnega poznavanja problema, dogajanja. ▸ A sztereotípiák gyakran a probléma, a történések ismeretének a hiányából erednek.
Treba je tudi razbiti stereotip o tem, da je splavov vedno več. ▸ El kell oszlatni azt a sztereotípiát is, hogy egyre több az abortusz.
Serija je naredila tudi pomembne korake naprej pri rušenju rasnih stereotipov. ▸ A sorozat fontos lépéseket tett a faji sztereotípiák megdöntésében is.

2. (o posplošeni podobi) ▸ sztereotípia
Je stereotip ameriškega delavca – neumen, nespreten in netoleranten. ▸ Az amerikai dolgozó sztereotípiája – buta, ügyetlen és nem toleráns.
Nočem biti stereotip šefa kuhinje z visoko kapo in kuhati po preživetih pravilih. ▸ Nem akarok a főzősapkás séf sztereotípiája lenni, aki elavult szabályok szerint főz.
Od vseh večjih andaluzijskih mest je morda Jerez tisto, ki najbolj tipično predstavlja stereotip Španije. ▸ Az összes nagyobb andalúziai város közül talán Jerez az, amely a legjobban megmutatja a Spanyolországgal kapcsolatos sztereotípiákat.

3. nekdaj, tiskarstvo (tiskovna forma) ▸ sztereotípia
V preteklosti so pogosto uporabljali odlitke oziroma stereotipe, sedaj pa so jih izpodrinile svetločutne fotopolimerne plošče. ▸ Régebben gyakran használtak öntvényeket vagy sztereotípiákat, de ezeket mára felváltották a fényérzékeny fotopolimer lemezek.

stezà senda f ; sendero m

shojena, utrta steza camino m trillado (tudi fig)
tovorna steza camino de herradura
vlačilna steza camino de sirga
s peskom posuta steza (v parku) sendero enarenado
tihotapska steza senda contrabandista
iti, hoditi po utrti stezi seguir la senda trillada

stik² moški spol (-a …) elektrika der [Schluß] Schluss
kratki stik der [Kurzschluß] Kurzschluss (tudi figurativno), samo figurativno die [Kurzschlußreaktion] Kurzschlussreaktion
zemeljski stik der [Erdschluß] Erdschluss
nevarnost kratkega stika die [Kurzschlußgefahr] Kurzschlussgefahr

stilístičen estilístico

stilistična napaka falta f de estilo
stilistične vaje ejercicios m pl de composición (A tudi de redacción)

stolč|ek moški spol (-ka …) das Stühlchen, das Stühllein; brez naslanjala: der Hocker (barski Barhocker, klavirski Klavierhocker), der Schemel (za molžo Melkschemel)
lovski stolček der Ansitzstuhl, Jagdstuhl, der Jagdsitz
otroški stolček Kinderstuhl
figurativno ministrski stolček der Ministersessel
stolček se maje der Stuhl wackelt (tudi figurativno)

stolp [ô] moški spol (-a …)

1. gradbeništvo, arhitektura der Turm (tudi tehnika); vojska ➞ → kupola; (bivalni Wohnturm, bočni Flankenturm, cerkveni Kirchturm, črpalni Förderturm, glavni Hauptturm, hladilni Kühlturm, izvažalni rudarstvo Förderturm, Schachtturm, kontrolni letalstvo Kontrollturm, križiščni Vierungsturm, molitveni Gebetsturm, obrambni Wehrturm, obzidni Mauerturm, oddajni Sendeturm, odprti Schalenturm, ogelni stražni Scharwachturm, plezalni Kletterturm, poveljniški Kommandoturm, pralni Waschturm, oddajniški Funkturm, razgledni Aussichtsturm, skakalni šport Sprungturm, slonokoščeni Elfenbeinturm, stanovanjski Wohnturm, s svetilnikom Feuerturm, stopniščni Treppenturm, za gašenje Löschturm, za pripravo slada Mälzturm, stražni Wachturm, vodni Wasserturm, vogalni Eckturm, vrtalni Bohrturm)
zvočni stolp fizika die Tonsäule
gradnja stolpa der Turmbau (babilonskega Turmbau zu Babel)
šport skakalec s stolpa der Turmspringer
skoki s stolpa šport das Turmspringen
streha stolpa das Turmdach
soba v stolpu das Turmzimmer
čuvaj na stolpu der Türmer

2. geografija (turnc) die Felsnadel, die Felsspitze

stopi|ti se (-m se) topiti se schmelzen, zerschmelzen, zerfließen; einschmelzen; (skopneti) zerrinnen (tudi figurativno), wegtauen
v ustih se stopiti auf der Zunge zergehen

stopnišče samostalnik
(niz stopnic) ▸ lépcsőház, lépcsőZa varno hojo po stopnicah potrebujemo tudi osvetlitev stopnišča. ▸ A lépcsőházak megvilágítására is szükség van, hogy a lépcsőkön biztonságos legyen a közlekedés.
Sledili so mu po ozkem lesenem stopnišču v prvo nadstropje. ▸ Egy keskeny falépcsőn követték őt az első emeletre.

stopnj|a² [ô] ženski spol (-e …) (mera, intenziteta) der Grad (tudi matematika) (črkovna Schriftgrad, inteligenčna Intelligenzgrad, organizacijska Organisationsgrad, abstrakcije Abstraktionsgrad, bazičnosti Basengrad, izčrpanosti Erschöpfungsgrad, iztezanja Reckgrad, kislosti Säuregrad, mletja Mahlungsgrad, Mahlgrad, Ausmahlungsgrad, nasičenosti Sättigungsgrad, podobnosti Ähnlichkeitsgrad, popularnosti Popularitätsgrad, sokrvnosti Inzuchtgrad, sorodstva Verwandtschaftsgrad, standardizacije Normungsgrad, varnosti Sicherheitsgrad, verjetnosti Wahrscheinlichkeitsgrad, zaposlenosti Beschäftigungsgrad, zrelosti Reifegrad, toplotna Wärmegrad, trdotna Härtegrad)
razlika v stopnji der Gradunterschied
v stopnjah graduell
tehnika obrniti na manjšo/večjo stopnjo kleindrehen/aufdrehen
preklopiti na višjo stopnjo hochstellen

strah¹ moški spol (-u; -ovi)

1. die Furcht (pred vor)
od strahu vor Furcht
strah božji Gottesfurcht
smrtni strah Todesfurcht, Todesangst
strah in trepet Furcht und Schrecken/Zittern
up in strah Furcht und Hoffnung
spraviti v strah koga: (jemanden) in Furcht versetzen
ne poznati strahu keine Furcht kennen

2. (bojazen) die Angst, -[angst] Angst (strašanski Heidenangst)
strah za kaj: die Angst um (delovno mesto um seinen Arbeitsplatz)
občutek strahu das Angstgefühl

3. (tesnoba) die Angst, die Beklemmung, (fobija) die Angstneurose, die -[angst] Angst (eksistenčni Existenzangst, kastracijski Kastrationsangst, pred izgubo Trennungsangst, pred izpitom Prüfungsangst, Examensangst, pred letenjem Flugangst, pred ocenjevanjem Notenangst, pred prihodnostjo Zukunftsangst, pred rakom Krebsangst, pred stikom Berührungsangst, pred smrtjo Todesangst, pred šolo Schulangst, pred višino Höhenangst, pred življenjem Lebensangst, elementarni Urangst)
nevroza strahu die Angstneurose
psihoza strahu die Angstpsychose

4. (negativno pričakovanje) die Befürchtung
strahovi množina Befürchtungen množina, Ängste množina

5. (spoštljiva bojazen) die Ehrfurcht, die Scheu

6.
strah pred (izogibanje) die Scheu (vor), -scheu
(ljudmi Menschenscheu, moškimi Männerscheu, vodo Wasserscheu, ženskami Weiberscheu)

7. nenaden, silovit: der Schreck (silen ein großer, heftiger, mächtiger, ungeheurer, peklenski ein höllischer, nenaden ein jäher, paničen ein panischer, smrten ein tödlicher)
spraviti v strah koga: (jemandem) einen Schreck einjagen
(prestrašenost) der Schrecken

8. figurativno (oseba, ki zbuja strah) der Schrecken
|
kriki strahu das Angstgeschrei (tudi živalstvo, zoologija, lovstvo)
nič strahu! nur keine Bange!
trenutek strahu die Schrecksekunde
strah zbujajoč [schreckenerregend] Schrecken erregend, furchtgebietend, [furchterregend] Furcht erregend, furchteinflößend
nagnati strah v kosti komu: (jemanden) einschüchtern
prestajati strah sich ängstigen, sich fürchten
prestajati hud strah Blut und Wasser schwitzen
vlivati strah komu (jemandem) Angst machen, (jemandem) Angst einflößen, (jemandem) Furcht einflößen/einjagen
strah v kosteh der Schreck in den Gliedern
še vedno imam strah v kosteh der Schreck steckt mir noch in allen Gliedern
zbujati strah gefürchtet sein/werden
od strahu aus Angst/Furcht, vor Schrecken
bled od strahu [schreckensblaß] schreckensblass, schreckensbleich
pričakovanje v strahu die Erwartungsangst
spačen od strahu angstverzerrt
trd od strahu schreckerstarrt, schreckensstarr
umirati od strahu sterben vor Furcht/Angst
navdajati s strahom koga: (jemandem) [angst] Angst machen
s strahom pričakovan befürchtet
spravljati v strah (jemanden) ängstigen, verängstigen
biti v strahu pred sich fürchten vor, [angst] Angst haben vor, dogodkom: (etwas) befürchten
biti v strahu za fürchten um, Angst haben um

strán¹ lado m ; (del) parte f ; (v knjigi) página f ; jur parte f ; (smer) sentido m , dirección f ; (ladijska) costado m , banda f ; (bok) flanco m ; (telesa) costado m ; (enačbe) miembro m ; (časopisa) plana f ; fig (zadeve) aspecto m ; faceta f

desna (leva) stran derecha f, lado derecho (izquierda f, lado izquierdo)
štiri strani neba los cuatro puntos cardinales
sprednja stran lado anterior, (stavbe) frente m, fachada f principal, (kovanca) anverso m, cara f
zadnja stran lado posterior, parte f de atrás, (kovanca) reverso m, cruz f, (lista) dorso m
prava stran (blaga) el buen lado
šibka (močna) stran (fig) flaco m (fuerte m)
na tej (oni) strani del lado de acá (de allá); de este (aquel) lado
od vseh strani de todas partes
s strani de lado, de costado
z moje strani de mi parte
na vse strani hacia todos los lados, en todos los sentidos (tudi fig), en todas las direcciones
na strani 20 en la página 20
na drugi strani al (ali del) otro lado, (nasprotno) por otro lado, por otra parte
na obeh straneh, z obeh strani de ambos lados, de uno y de otro lado
gledano s te strani visto desde este punto, considerado en eso aspecto
imeti koga na svoji strani tener a alg de su parte
biti, stati na strani koga estar de parte de alg
vsaka stvar ima dve strani todas las cosas tienen su lado bueno y su lado malo
matematika je moja šibka stran las matemáticas son mi flaco
imeti svoje dobre strani (o osebi) tener sus buenas cualidades, (o stvari) tener sus ventajas
po strani oblicuamente; de través
po strani gledati koga mirar de soslayo (ali de reojo) a alg, fig mirar de (medio) lado a alg
po strani si posaditi klobuk ladear (ali poner ladeado) el sombrero
po strani viseti (o sliki) colgar torcido
napasti od strani (voj) atacar de (ali por el) flanco
nagniti se na stran (o ladji) inclinarse de banda
lotiti se, napasti koga na njegovi šibki strani atacar a alg por su flaco (ali por su punto débil)
dati, položiti na stran ob stran apartar, poner aparte (ali a un lado); reservar
potegniti koga na svojo stran (fig) atraer a alg a su partido
pretehtati vse strani problema considerar todos los aspectos de una cuestión
pustiti ob strani dejar de lado
treba bi bilo slišati obe strani debería oírse a las dos partes
stati komu ob strani asistir a alg, secundar a alg, apoyar a alg
postaviti se na stran koga ponerse de parte de alg
stopiti ob stran, na stran apartarse, hacerse a un lado
vzeti kaj z dobre strani ver sólo el lado bueno de a/c
iti na stran (potrebo) hacer sus necesidades

strašil|o srednji spol (-a …)

1. (ptičje strašilo) die Vogelscheuche (tudi figurativno)

2. das Gespenst; das Schreckgespenst; podoba, prizor: das Schreckbild

stratificiranj|e srednji spol (-a …) (tudi agronomija in vrtnarstvo) das Stratifizieren

strel [é] moški spol (-a …)

1. iz strelnega orožja: der [Schuß] Schuss (milostni der [Gnadenschuß] Gnadenschuss, lovstvo Fangschuss, odbojni [Prellschuß] Prellschuss, oplazni [Krellschuß] Krellschuss, opozorilni [Warnschuß] Warnschuss, posamičen [Einzelschuß] Einzelschuss, poskusni [Probeschuß] Probeschuss, signalni [Signalschuß] Signalschuss, smrtni [Todesschuß] Todesschuss, strašilni [Schreckschuß] Schreckschuss, štartni [Startschuß] Startschuss, zaostali [Nachschuß] Nachschuss, iz bližine [Nahschuß] Nahschuss, iz daljave [Fernschuß] Fernschuss, iz puške [Gewehrschuß] Gewehrschuss, iz šibrovke [Schrotschuß] Schrotschuss, v glavo [Kopfschuß] Kopfschuss, v pleče lovstvo Blattschuss, v tilnik [Genickschuß] Genickschuss, z lokom [Bogenschuß] Bogenschuss)
strel v prazno ein [Schuß] Schuss ins Blaue
strel v črno ein [Schuß] Schuss ins Schwarze (tudi figurativno)
smer strela die [Schußrichtung] Schussrichtung
na primernem mestu za strel [schußgerecht] schussgerecht
na ugodno razdaljo za strel se približati: bis auf [Schußnähe] Schussnähe
primeren za strel [schußgerecht] schussgerecht
pripravljen za strel [schußbereit] schussbereit
preluknjati s streli zerschießen
narediti luknjo v … s strelom ein Loch schießen in

2. šport der [Schuß] Schuss (na gol [Torschuß] Torschuss, od daleč [Weitschuß] Weitschuss); (met) der Wurf
prosti strel der Freistoß
kazenski strel der Strafstoß
vratarjev strel der Abstoß, Torabstoß
strel s kota der Eckball, der Eckstoß
strel z glavo der Kopfball
priložnost za strel die [Schußmöglichkeit] Schussmöglichkeit, die [Schußgelegenheit] Schussgelegenheit

stréla foudre ženski spol , coup moški spol de foudre, coup de tonnerre

kamena strela (mineralogija) cristal moški spol de roche
vodena strela coup de tonnerre, coup de foudre qui porte à froid
kakor strela z jasnega (neba) comme un coup de foudre (ali de tonnerre) dans un ciel bleu
strela je udarila v drevo la foudre éclata (ali tomba) sur un arbre
strela ga je zadela il a été frappé par la foudre, il a été foudroyé (tudi figurativno)
gromska strela! mille tonnerres!, tonnerre de Dieu!, tonnerre de Brest!

strelec samostalnik
1. (kdor strelja z orožjem) ▸ lövész, lövőV strelskem centru danes nastopajo vsi štirje slovenski strelci. ▸ A céllövőközpontban ma mind a négy szlovén lövő fellép.
Pokol je preživela mlajša ženska, ki se pred strelcem skrila pod odejo in pozneje poklicala policijo. ▸ A mészárlást egy fiatalabb nő élte túl, aki a lövöldöző elől egy takaró alá bújt, majd később hívta a rendőrséget.

2. tudi z veliko začetnico, v astrologiji (znamenje v horoskopu) ▸ NyilasSamski strelci utegnejo novo ljubezen srečati na delovnem mestu ali med poslovnimi partnerji. ▸ Az egyedülálló Nyilasok a munkahelyükön vagy az üzleti partnereik között találkozhatnak új szerelmükkel.Luna v Strelcu vam daje optimizem in pozitiven odnos do življenja. ▸ A Hold a Nyilasban optimizmussal és pozitív életszemlélettel tölti el.
Pod vplivom planetov v znamenju Strelca postajate precej kritični in nezaupljivi do soljudi. ▸ A Nyilas jegyében álló bolygók hatására meglehetősen kritikussá és bizalmatlanná válik az embertársai iránt.

3. (pri igrah z žogo) ▸ góllövő [pri igrah, ki se igrajo na gol] ▸ pontszerző [pri igrah, ki se igrajo na točke]Premagali smo košarkarsko velesilo, ki ima odlične igralce, predvsem natančne strelce z razdalje. ▸ Megvertünk egy kosárlabda-nagyhatalmat, amelynek nagyszerű játékosai, elsősorban pontos bedobói vannak.Pri gostih je bil najučinkovitejši Kubanec Perez, ki je bil s sedmimi goli tudi prvi strelec tekme. ▸ A vendégeknél a kubai Perez volt a legeredményesebb játékos, aki hét góllal a mérkőzés legjobb góllövője lett.

4. zoologija Toxotes jaculatrix (riba) ▸ jávai lövőhal

strelja|ti [é] (-m) ustreliti schießen, feuern; iz puške, pištole: (ein Gewehr/eine Pistole) abfeuern
streljati z možnarjem böllern
ironično : knallen, ballern
brezciljno streljati herumschießen
streljati dol hinunterschießen, herunterschießen, hinunterfeuern
streljati na slepo (srečo) drauflosfeuern, drauflosschießen
streljati nazaj zurückschießen, zurückfeuern
streljati z ostro municijo scharf schießen
začeti streljati losschießen, losknallen, losfeuern, losballern
streljati preko cilja über das Ziel hinausschießen (tudi figurativno)
streljati z očmi figurativno Blicke schießen
streljati s topovi na vrabce figurativno mit Kanonen auf Spatzen schießen
ki dobro strelja [schußstark] schussstark
ki rad/hitro strelja schießwütig
ki slabo strelja [schußschwach] schussschwach

stroj¹ [ô] moški spol (-a …) die Maschine (batni Kolbenmaschine, brusilni Schleifmaschine, cepilni Spaltmaschine, cestarski Straßenbaumaschine, delovni Arbeitsmaschine, etiketirni Etikettiermaschine, fakturirni Fakturiermaschine, frankirni Frankiermaschine, gradbeni Baumaschine, hladilni Kältemaschine, likalni Bügelmaschine, lupilni Entrindungsmaschine, Schälmaschine, mesilni Knetmaschine, molzni Melkmaschine, obdelovalni Werkzeugmaschine, papirni Papiermaschine, parni Dampfmaschine, Dampfkraftmaschine, pisalni Schreibmaschine, pisarniški Büromaschine, pogonski Kraftmaschine, polirni Poliermaschine, polnilni Lademaschine, pometalni Kehrmaschine, pomožni Hilfsmaschine, pralni Waschmaschine, predilni Spinnmaschine, računski Rechenmaschine, ravnalni Richtmaschine, rezalni Schneidemaschine, ročni Handmaschine, rotacijski Rotationsmaschine, seštevalni Addiermaschine, skobeljni Hobelmaschine, stavni Setzmaschine, škrobilni Schlichtmaschine, tesalni Behauungsmaschine, za kovičenje Nietmaschine, za lepljenje Anleimmaschine, za piljenje Feilmaschine, za razvijanje Entwicklungsmaschine, za vezenje Stickmaschine, za vtiskovanje črk Prägemaschine, za zemeljska dela Erdbaumaschine, tkalni Webmaschine, toplotni pogonski Wärmekraftmaschine, ulivalni Gießmaschine, usedalni Setzmaschine, vrtalni Bohrmaschine, vzbujalni Erregermaschine, zasekovalni Schrämmaschine, zgibalni Falzmaschine, žakardni Jacquardmaschine, žebljalni Nagelmaschine, žetveni Erntemaschine, žlebilni Rillmaschine); das Gerät (fotokopirni Fotokopiergerät, nakladalni Ladegerät; tudi izpeljano iz glagola: nakladalni Auflader, pulpirni der Pulper, za posipanje der Streuer, za trganje asfalta der Straßenaufreißer, vrtalni der Bohrer); velik stroj, naprava: das Großgerät, die Anlage, das Werk (vrtalni Bohrwerk)
pomivalni stroj der Geschirrspüler, der Spülautomat, die Geschirrspülmaschine
tiskalni/tiskarski stroj/stroj za tisk die Presse, Druckpresse, Druckerpresse, die Druckmaschine
(bankovcev Banknotenpresse)
stroj za uničevanje aktov der Reißwolf, Papierwolf
… stroja Maschinen-
(del das Maschinenteil, izkoriščenost die Maschinenauslastung, končnica das Maschinenendschild, konstrukcija die Maschinenkonstruktion, lom der Maschinenbruch, moč die Maschinenleistung, oskrba die Maschinenwartung, podnožje der Maschinengrundrahmen, der Maschinenfuß, poškodba/okvara der Maschinenschaden, smer teka die Maschinenrichtung, stojalo Maschinenständer, uporaba der Maschineneinsatz, vodenje die Maschinenbedienung, vodja/upravljavec der Maschinenführer, zmogljivost die Maschinenleistung)
lopa za stroje der Maschinenschuppen
delo s strojem die Maschinenarbeit
pogon s strojem der Maschinenantrieb
s strojem/stroji mit der Maschine
… strojev Maschinen-
(delovni čas die Maschinenarbeitszeit, hrup der Maschinenlärm, konstruiranje die Maschinenkonstruktion)
neodvisen od stroja maschinenunabhängig
delati pri stroju an der Maschine stehen

stróka (-e) f

1. diciplina; professione, mestiere:
humanistične stroke discipline umanistiche
čevljarska, kovaška stroka mestiere di calzolaio, di fabbro
po stroki je klasični filolog è laureato in filologia classica
biti pravi mojster v stroki, biti od stroke conoscere il proprio mestiere

2. (strokovnjaki) tecnici; esperti; ekst. addetti ai lavori:
svoje bi morala reči tudi stroka (al riguardo) dovrebbero esprimersi, dire la loro anche i tecnici
pravna stroka opozarja ... i giuristi fanno presente, rilevano
pediatrična stroka pravi i pediatri ritengono che

strup moški spol (-a …) das Gift (bakterijski Bakteriengift, celični Zellgift, čebelji Bienengift, dihalni Atemgift, gobji Pilzgift, jetrni Lebergift, kačji Schlangengift, kontaktni Kontaktgift, Berührungsgift, krčni Krampfgift, presnovni Stoffwechselgift, rastlinski Pflanzengift, srčni Herzgift, za miši Mäusegift, za podgane Rattengift, za puščice Pfeilgift, želodčni Fraßgift, živčni Nervengift); der Giftstoff
bojni strup der Kampfstoff
hitro delujoč strup schnelles Gift
… strupa Gift-
(čaša der Giftbecher, koncentracija die Giftanreicherung, učinkovanje die Giftwirkung)
neobčutljiv za strup giftfest
občutljiv za strup giftempfindlich
občutljivost za strup die Giftempfindlichkeit
omarica za strupe der Giftschrank
vsebujoč strup gifthaltig
umor s strupom der Giftmord
knjiga strupov das Giftbuch
brez strupov giftfrei
biti strup Gift sein (tudi figurativno)